Arhivi

Ali je z vidika določb ZIntPK kakorkoli sporno, če za določena zasebna gradbena dela izberete podjetje, ki je v preteklosti poslovalo z občino, kjer vaš mož opravlja funkcijo nepoklicnega župana?

Glede na to, da gre v konkretni zadevi za povsem zasebno zadevo (izvajalca izbirate kot fizična oseba za zasebne gradbene zadeve) ne moremo govoriti o nasprotju interesov, ki sicer zavezuje vse uradne osebe, zato z vidika določb ZIntPK ni nobenih zadržkov, v kolikor boste za izvedbo gradbenih del po lastnih kriterijih izbrali izvajalca, ki je sicer v preteklosti izvajal dela za občino, kjer vaš mož opravlja funkcijo nepoklicnega župana. Želimo pa vas opozoriti, da se bo moral vaš mož v bodoče (v funkciji nepoklicnega župana občine kot uradna oseba) v izogib morebitnemu nasprotju interesov dosledno izločati iz vseh postopkov, ki se bodo kakorkoli nanašali na to podjetje, saj se bi v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da svojih nalog iz pristojnosti župana ne opravlja nepristransko in objektivno.

Odgovor št. 06262-1/2015-146 z dne 28/04/2015

Ali je direktor občinske uprave lahko lastnik in direktor dveh podjetij?

Uvodoma naj pojasnimo, da se vaše vprašanje ne nanaša zgolj na nasprotje interesov, temveč tudi na vprašanje, ali lahko uradniki na položajnih delovnih mestih opravljajo tudi dejavnost ali funkcijo v posameznem pravnem subjektu ali organu. Navedeno je predmet ureditve Zakona o javnih uslužbencih, zato vam v zvezi s tem posredujemo tabelo nezdružljivosti za javne uslužbence (ZIntPK vprašanje nezdružljivosti ureja samo za funkcionarje, ne pa tudi za javne uslužbence), ki je usklajena z Ministrstvom za javno upravo, v nadaljevanju pa vam podajamo odgovor glede nasprotja interesov.

ZIntPK v 12. točki 4. člena nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe skladno s 13. točko 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Premoženjska korist zajema nepremičnine, premičnine oziroma kakršnokoli drugo korist, ki jo je mogoče denarno ovrednotiti (delovno razmerje, pogodbeno delo, sejnine, denarne nagrade, potovanja ipd.); nepremoženjska korist pa zajema druge oblike koristi, ki jih sicer ni mogoče neposredno denarno ovrednotiti, predstavljajo pa v konkretnem primeru dodano vrednost za prejemnika (usluge, priznanja, reference, status, funkcija, izobrazba, ipd.). Za opredelitev zasebnega interesa so poleg (ne)premoženjske koristi odločilni pretekli ali aktualni (sedanji) osebni, poslovni ali politični stiki med osebami.

Okoliščine, ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe, so lahko najrazličnejše in predstavljajo dejansko vprašanje, ki ga je treba vedno preverjati z vidika konkretnega primera. Med najbolj tipičnimi oziroma pogostimi okoliščinami, ki lahko ustvarijo nasprotje interesov ali videz nasprotja interesov so predlaganje in/ali glasovanje zase, za svojega družinskega člana ali drugo povezano (fizično ali pravno) osebo v postopkih, ki so kakorkoli povezani z dodeljevanjem ali pridobivanjem javnih sredstev, podpisovanje pogodb, s katerimi se pridobivajo javna sredstva, zaposlitve, z družinskimi člani ali povezanimi osebami. Gre torej za okoliščine, ki vplivajo ali pa ustvarjajo videz, da vplivajo na dejanja uradne osebe na način, da ta svojih javnih nalog v konkretnem primeru ne opravlja objektivno in nepristransko.

Zgolj dejstvo, da je direktor občinske uprave obenem direktor še dveh podjetij, samo po sebi še ne pomeni nasprotja interesov. Nasprotje interesov nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes uradne osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Do tega bi (hipotetično) lahko prišlo v primeru, ko bi direktor občinske uprave odločil, da bo občina sklenila posel s podjetjem, katerega direktor je.

Odgovor št. 06262-1/2015-206 z dne 24/06/2015

Ali se mora občinski svetnik v izogib nasprotju interesov vzdržati razprave in glasovanja o proračunu, glede na to, da bo del teh sredstev namenjen javnemu komunalnemu podjetju, katerega direktor je?

Vsak član občinskega sveta ima skladno s pristojnostmi občinskega sveta, ki obravnava in sprejema proračun občine, pravico, da vlaga spremembe in dopolnitve k predlogu proračuna in to na vsako proračunsko postavko, med drugim tudi na tisto, ki se nanaša na podjetje/društvo, katerega direktor/zastopnik je. Ne sme pa član občinskega sveta razpravljati in glasovati o posamezni proračunski postavki, ki se nanaša na podjetje/društvo, katerega direktor/zastopnik je, če se o tej postavki razpravlja in glasuje ločeno oziroma posebej. V nasprotnem primeru bi se namreč utegnil ustvariti najmanj videz, da svojih nalog iz pristojnosti občinskega svetnika ne opravlja nepristransko in objektivno.

Nasprotno je glasovanje o občinskem proračunu kot celoti dopustno tudi za občinske svetnike, ki so predstavniki/zastopniki društev ali javnih podjetij, ki se financirajo iz občinskega proračuna. Izločitev teh članov iz glasovanja bi namreč lahko dejansko povzročilo nesklepčnost občinskega sveta in s tem nesprejetje občinskega proračuna, ki je temeljni finančni akt občine.
Odgovor št. 06262-1/2015-61 z dne 03/03/2015

Kako ravnati v primeru, ko se na razpis za delovno mesto na osnovni šoli, kjer opravljate funkcijo ravnateljice, prijavi dekle vašega sina?

ZIntPK v 12. točki 4. člena nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe skladno s 13. točko 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Premoženjska korist zajema nepremičnine, premičnine oziroma kakršnokoli drugo korist, ki jo je mogoče denarno ovrednotiti (delovno razmerje, pogodbeno delo, sejnine, denarne nagrade, potovanja ipd.); nepremoženjska korist pa zajema druge oblike koristi, ki jih sicer ni mogoče neposredno denarno ovrednotiti, predstavljajo pa v konkretnem primeru dodano vrednost za prejemnika (usluge, priznanja, reference, status, funkcija, izobrazba, ipd.). Za opredelitev zasebnega interesa so poleg (ne)premoženjske koristi odločilni pretekli ali aktualni (sedanji) osebni, poslovni ali politični stiki med osebami.

Osebni stiki so stiki med posamezniki, ki so zasebnopravne narave. Pri tem ni pomembno kje se ti stiki dogajajo (osebni stiki so lahko tudi stiki med sodelavci, če presegajo običajno službeno ali vljudnostno komunikacijo), kakšen je način komunikacije (osebni stiki zajemajo osebna srečanja, telefonsko komuniciranje, stike preko elektronskih komunikacij ipd.) in kakšno je subjektivno doživljanje odnosa med posameznikoma, ki sta v osebnem stiku (osebni stiki zajemajo stike med prijatelji, znanci, sorodniki, sošolci ipd.).

Okoliščine, ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe, so lahko najrazličnejše in predstavljajo dejansko vprašanje, ki ga je treba vedno preverjati z vidika konkretnega primera. Med najbolj tipičnimi oziroma pogostimi okoliščinami, ki lahko ustvarijo nasprotje interesov ali videz nasprotja interesov so predlaganje in/ali glasovanje zase, za svojega družinskega člana ali drugo povezano (fizično ali pravno) osebo v postopkih, ki so kakorkoli povezani z dodeljevanjem ali pridobivanjem javnih sredstev, podpisovanje pogodb, s katerimi se pridobivajo javna sredstva, zaposlitve, z družinskimi člani ali povezanimi osebami. Gre torej za okoliščine, ki vplivajo ali pa ustvarjajo videz, da vplivajo na dejanja uradne osebe na način, da ta svojih javnih nalog v konkretnem primeru ne opravlja objektivno in nepristransko.
Uradna oseba, ki med izvajanjem svoje službe ali funkcije zazna dejansko ali možno nasprotje interesov (možnost, da se bo na razpis za delovno mesto na šoli, kjer opravljate funkcijo ravnateljice, prijavilo dekle vašega sina ) se mora temu izogniti na enega od naslednjih načinov:
– tako, da se v celoti izloči iz obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in o tem nemudoma obvesti predstojnika (in v primeru kolektivnega organa odločanja tudi ostale člane); ali
– tako, da začasno prekine z delom na zadevi in o nasprotju interesov nemudoma obvesti predstojnika (če tega nima, pa komisijo), ki oceni, ali je nasprotje interesov podano ali ne oziroma ali bi videz nasprotja interesov v konkretnem primeru lahko v taki meri ogrozil integriteto in zakonitost izvajanja javne funkcije oziroma službe, da je potrebna izločitev uradne osebe.

V konkretnem primeru neobvezujoče svetujemo, da se kot uradna oseba v primeru, da se bo na razpis za delovno mesto na osnovi šoli, kjer opravljate funkcijo ravnateljice, prijavilo dekle vašega sina, v izogib nastanku nasprotja interesov oziroma videza nasprotja interesov izločite iz razpisnega postopka (od najbolj začetne faze do čisto končne – podpis pogodbe, v primeru, da bo na razpisu izbrano to dekle). V tem primeru sicer ne gre za družinskega člana iz 7. točke 4. člena ZIntPK, je pa vajin odnos mogoče razumeti kot osebni stik, navsezadnje je dekle vašega sina, zaradi česar bi se utegnil ustvariti najmanj videz nasprotja interesov oziroma videz, da svojih nalog ne opravljate nepristransko in objektivno.

Odgovor št. 06262-1/2015-157 z dne 07/05/2015

Ali je vlogo predstavnikov sveta staršev šole in vlogo teh istih staršev v občinskem svetu mogoče razumeti kot nasprotje interesov (ko npr. dvakrat odločajo o izboru ravnatelja)?

ZIntPK v 12. točki 4. člena nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe skladno s 13. točko 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Premoženjska korist zajema nepremičnine, premičnine oziroma kakršnokoli drugo korist, ki jo je mogoče denarno ovrednotiti (delovno razmerje, pogodbeno delo, sejnine, denarne nagrade, potovanja ipd.); nepremoženjska korist pa zajema druge oblike koristi, ki jih sicer ni mogoče neposredno denarno ovrednotiti, predstavljajo pa v konkretnem primeru dodano vrednost za prejemnika (usluge, priznanja, reference, status, funkcija, izobrazba, ipd.). Za opredelitev zasebnega interesa so poleg (ne)premoženjske koristi odločilni pretekli ali aktualni (sedanji) osebni, poslovni ali politični stiki med osebami.

Okoliščine, ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe, so lahko najrazličnejše in predstavljajo dejansko vprašanje, ki ga je treba vedno preverjati z vidika konkretnega primera. Med najbolj tipičnimi oziroma pogostimi okoliščinami, ki lahko ustvarijo nasprotje interesov ali videz nasprotja interesov so predlaganje in/ali glasovanje zase, za svojega družinskega člana ali drugo povezano (fizično ali pravno) osebo v postopkih, ki so kakorkoli povezani z dodeljevanjem ali pridobivanjem javnih sredstev, podpisovanje pogodb, s katerimi se pridobivajo javna sredstva, zaposlitve, z družinskimi člani ali povezanimi osebami. Gre torej za okoliščine, ki vplivajo ali pa ustvarjajo videz, da vplivajo na dejanja uradne osebe na način, da ta svojih javnih nalog v konkretnem primeru ne opravlja objektivno in nepristransko.

Zgolj dejstvo, da se ena oseba znajde v dveh vlogah hkrati samo po sebi še ne nujno pomeni tudi nasprotja interesov.
Odgovor št. 06262-1/2015-201 z dne 19.06.2015

Ali se lahko postopek imenovanja za ravnatelja šole razveljavi, če je ugotovljeno, da je pri tem postopku prišlo do nasprotja interesov?

ZIntPK na daje pravne podlage za razveljavitev postopkov, kjer so uradne osebe kršile določbe v zvezi z institutom nasprotja interesov. Lahko pa komisija zoper te uradne osebe uvede prekrškovni postopek, in sicer, če ugotovi, da uradna oseba v nasprotju z določbo 1. odstavka 38. člena ZIntPK svojega predstojnika ali komisije ni obvestila o nasprotju interesov oziroma možnosti, da bi do njega prišlo.

Odgovor št. 06262-1/2015-208 z dne 29.06.2015

Komisija za preprečevanje korupcije (dalje komisija) je prejela vprašanje glede nasprotja interesov v primeru glasovanja na seji občinskega sveta, npr. ko je žena občinskega svetnika kandidatka za ravnatelja osnovne šole in občinski svet skladno s 53. a členom ZOFVI poda mnenje o kandidatih za ravnatelja. Kaj točno pomeni dikcija »glasovanje v okviru delovanja izvoljenih predstavniških teles na lokalnem nivoju«, kjer ne gre za nasprotje interesov, kot je to zapisano v sistemskem načelnem mnenju komisije glede dolžnosti izogibanja nasprotju interesov pri odločanju na svetih javnih zavodov in podobnih kolektivnih organov subjektov javnega sektorja, št. 06211-9/2012/24 z dne 3.7.2012.

ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.

V Sistemskem načelnem mnenju komisije glede dolžnosti izogibanja nasprotju interesov pri odločanju na svetih javnih zavodov in podobnih kolektivnih organov subjektov javnega sektorja, št. 06211-9/2012/24 z dne 3.7.2012 je med drugim navedeno tudi sledeče:

»… nasprotje interesov po ZIntPK po naravi stvari ne gre interpretirati kot omejevanja splošne glasovalne pravice, glasovanja voljenih predstavnikov v parlamentu ali občinskem svetu ali glasovanja za imenovanje na funkcije znotraj posameznega organa. S tem v zvezi glasovanje zase oziroma za povezane osebe lahko izpolnjuje znake nasprotja interesov po ZIntPK le pri opravljanju javnih nalog, ne pa na primer pri izvajanju splošne volilne pravice (npr. glasovanje zase na splošnih volitvah). Podobno velja za glasovanja v okviru delovanja izvoljenih predstavniških teles na državnem in lokalnem nivoju (tako ZIntPK ne omejuje ustavne pravice poslanca/poslanke, da na glasovanju v okviru svoje poslanske funkcije glasuje po svoji vesti – četudi zase ali za povezano osebo – v kolikor seveda določen glas ni posledica kakšnega kaznivega dejanja, npr. korupcijskega kaznivega dejanja). In nenazadnje, omejitev glasovanja po tem načelnem mnenju se ne nanaša na primere imenovanja oziroma izbire posameznika na funkcijo ali položaj znotraj posameznega organa, kjer imajo aktivno in pasivno volilno pravico zgolj člani organa (npr. izbira predsednika sveta zavoda izmed članov sveta zavoda).V teh primerih se posameznik z glasovanjem zase ne more spraviti v ugodnejši položaj v primerjavi z ostalimi kandidati, saj lahko tudi oni kot člani izbirnega organa glasujejo zase.«

Iz navedenega je zaključiti, da o nasprotju interesov ne moremo govoriti v sledečih primerih:
a)    pri izvajanju splošne volilne pravice (npr.: ko kandidat za občinskega svetnika glasuje zase na lokalnih volitvah; ko kandidat za župana glasuje na lokalnih volitvah zase, itd.),
b)    v okviru delovanja izvoljenih predstavniških teles na državnem in lokalnem nivoju, kadar ne gre za opravljanje javnih nalog v konkretnih primerih, ki se neposredno nanašajo na določenega posameznika, pravno osebo ali drug subjekt, ampak za odločanje o splošnih, sistemskih, strateških, političnih in podobnih zadevah (določbe ZIntPK o nasprotju interesov niso namenjene temu, da bi v tovrstnih zadevah npr. onemogočile delovanje organa kot celote);
c)    imenovanja oziroma izbire posameznika na funkcijo ali položaj znotraj posameznega organa, kjer imajo aktivno in pasivno volilno pravico zgolj člani organa (npr. izbira predsednika sveta zavoda izmed članov sveta zavoda; odločanje o občinskih svetnikih, ki bodo delovali v delovnih telesih občinskega sveta – KMVVI itd.).

Ko gre za odločanje o položajih izven občinskega sveta, na katere kandidirajo družinski člani občinskih svetnikov, po mnenju komisije ni dvoma, da gre za opravljanje javnih nalog občinskega sveta v konkretnem primeru, ki ne zapade pod nobeno od navedenih izjem, kar pomeni, da je treba upoštevati določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov.

S tem v zvezi navajamo še nekaj primerov, s katerimi se komisija srečuje v praksi, in kjer veljajo oziroma ne veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov:
– občinski svetnik se mora v izogib morebitnemu nasprotju interesov izločiti iz vseh faz postopka dodelitve finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitev o dodelitvi sredstev, za katere tudi sam kandidira (individualno ali s povezanim subjektom),
– občinski svetnik (hkrati tudi direktor javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, v kateri občinski svetnik izvršuje svojo funkcijo) se mora v izogib morebitnemu nasprotju interesov izločiti iz kakršnih koli postopkov razprave in odločanja o javnem zavodu, katerega direktor je;
– vsak član občinskega sveta ima skladno s pristojnostmi občinskega sveta, ki obravnava in sprejema proračun občine, pravico, da vlaga spremembe in dopolnitve k predlogu proračuna in to na vsako proračunsko postavko, med drugim tudi na tisto, ki se nanaša na podjetje/društvo, katerega direktor/zastopnik je; enako je z glasovanjem  o občinskem proračunu kot celoti, saj gre za temeljni finančni akt občine; ne sme pa član občinskega sveta razpravljati in glasovati o posamezni proračunski postavki, ki se nanaša na »njegovo« društvo / subjekt / družbo itd., če se o tej predpostavki razpravlja in glasuje ločeno oziroma posebej.
Odgovor komisije št. 06262-1/2017,61 z dne 20.4.2017