Arhivi

Občina je objavila razpis za odgovornega urednika javnega glasila občine, po katerem odgovorni urednik delo opravlja kot zunanji sodelavec občine. Po odloku o javnem glasilu odgovornega urednika imenuje župan na predlog programskega sveta. Ker obstaja možnost, da se na razpis prijavi tudi brat direktorja občinske uprave, sprašujete ali glede na predhodno navedeno sorodstveno razmerje obstajajo kakršnekoli zakonske omejitve, po katerih brat direktorja občinske uprave ne bi smel biti imenovan za odgovornega urednika javnega glasila občine.

Komisija je pristojna zgolj za razlago določb ZIntPK, zato vam ne moremo odgovoriti na vprašanje, ali obstajajo kakršnekoli zakonske omejitve, po katerih brat direktorja občinske uprave ne bi smel biti imenovan za odgovornega urednika javnega glasila občine.
ZIntPK v 35. členu ureja omejitve poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja in subjektom, v katerem je udeležen funkcionar organa ali organizacije javnega sektorja ali njegov družinski član. Ker direktor občinske uprave ni funkcionar, se zanj in za njegove družinske člane ne uporabljajo določbe 35. člena ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja.
Mora pa direktor občinske uprave – kot uradna oseba paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK) Skladno s tem, naj se direktor občinske uprave, ob spoštovanju drugih zakonskih določb, izloči iz katerih koli postopkov oziroma se vzdrži vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek razpisa za odgovornega urednika javnega glasila občine.

(odgovor z dne 13.4.2012, pod št. 06241-1/2012,137)

Občina vodi postopek podelitve koncesije za opravljanje zdravstvene službe na področju zobozdravstvenega varstva odraslih. A je predsednik krajevne skupnosti ter hkrati tudi zakoniti zastopnik in lastnik podjetja X d.o.o., ki tudi kandidira za podelitev zgoraj navedene koncesije. Iz pravnih aktov, ki urejajo delovanje občine in krajevne skupnosti izhaja, da je krajevna skupnost sicer ožji del občine, ki pa ima status samostojne pravne osebe. Krajevna skupnost v pravnem prometu samostojno nastopa kot naročnik blaga in storitev ter samostojno sklepa pravne posle. Glede na navedeno in ob upoštevanju določb 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ureja institut omejitve poslovanja, ste mnenja, da za občino in A ne velja prepoved poslovanja in zato lahko podjetje X enakovredno sodeluje v postopku podeljevanja koncesije na področju zobozdravstvenega varstva odraslih. Zanima vas, ali velja med navedenima pravnima subjektoma omejitev poslovanja oziroma kakršnakoli druga omejitev za morebitno podelitev koncesije družbi X. A je bil kot predstavnik soustanoviteljice občine imenovan za člana v Svet zavoda, s strani občinskega sveta občine. Nalogo predstavnika občine opravlja na prostovoljni bazi. Ne glede na dejstvo, da ne obstaja zakonska podlaga, ki bi določala, da je potrebno v postopku pridobiti mnenje zavoda, se v praksi v postopku podelitve koncesije mnenja pridobivajo. V kolikor bi torej občina iskala mnenje zavoda pred podelitvijo koncesije, ste mnenja, da se mora v postopku, po katerem bi bilo mnenje izdano, občina zaradi konflikta interesov v vsakem primeru izločiti iz sodelovanja in odločanja v takšnem postopku. Ker bi se morala občina po vašem mnenju v vsakem primeru izločiti iz obravnave ali odločanja, menite tudi, da stališče direktorja, ki meni da pozitivnega soglasja oziroma mnenja družbi X d.o.o. ne bo izdal, v kolikor bo njen zakoniti zastopnik takrat še član sveta zavoda, ni pravilno, zato prosite za mnenje ali je vaše stališče z vidika zakonodaje pravilno oziroma ali obstaja kakšna druga omejitev za sodelovanje A v zgoraj navedenih situacijah.

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar (na lokalni ravni so to župan, podžupan, občinski svetnik), ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje organa oziroma organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Nadalje četrti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da prepoved poslovanja iz prvega odstavka in prepoved iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK veljata tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.
Če predsednik krajevne skupnosti ni hkrati tudi funkcionar občine, ki podeljuje koncesijo (občinski funkcionarji so župan, podžupan in občinski svetnik) ali družinski član katerega od občinskih funkcionarjev, za podelitev koncesije ni omejitev z vidika 35. člena ZIntPK.
V zvezi z drugim vprašanjem ponovno poudarjamo, da v primeru, da predsednik krajevne skupnosti ni hkrati tudi funkcionar občine, ki podeljuje koncesijo ali družinski član katerega od občinskih funkcionarjev, ni omejitev z vidika 35. člena ZIntPK za podelitev koncesije.
Kar se tiče vprašanja »soglasja«, ki naj bi ga izdal direktor zavoda, se komisija do tega vprašanja ne more opredeliti, ker to ni materija, ki jo ureja ZIntPK, zato vam predlagamo, da se za razlago obrnete na pristojno službo pristojnega ministrstva.
Kar se tiče nasprotja interesov, ZIntPK to nasprotje opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge. Pri razlagi nasprotja interesov gre za okoliščine, ki se vedno tičejo konkretnega posameznika oziroma konkretne uradne osebe in ne inštitucije ali organa kot takega, zato z vidika določb ZIntPK ni moč soglašati z mnenjem občine, da se mora občina zaradi konflikta interesov v vsakem primeru izločiti iz sodelovanja/postopka zaradi nasprotja interesov. Velja pa ta obveza za uradno osebo (A), ki kot član sveta javnega zavoda ne sme odločati o izdaji soglasja družbi X, katere zakoniti zastopnik in lastnik je, vzdržati pa se mora tudi vsakršnih (formalnih ali neformalnih) vplivov na to odločanje.

(odgovor z dne 6.4.2012, pod št. 06241-1/2012-133)

Mestna občina je dne 26.7.2010 sklenila pogodbo z društvom v zvezi z upravljanjem prostorov, namenjenih izvajanju kulturne dejavnosti. To društvo je, skladno z določilom pogodbe, da lahko za prostore sklepa najemne in druge pogodbe s pisnim soglasjem mestne občine, nadalje v oktobru 2010 sklenilo pogodbo z zasebnim zavodom, h kateri je mestna občina dala soglasje (ni pa mestna občina pogodbena stranka), po katerem je ta zavod prevzel del obveznosti, ki jih društvo samo ni moglo izvajati. Društvo je v letošnjem letu prenehalo obstajati, zaradi česar je prenehala veljati tudi pogodba z zavodom. Ker je interes mestne občine vsekakor ohranitev kulturne dejavnosti v navedenih prostorih in ker je zasebni zavod v te prostore vnesel svojo opremo, je želela mestna občina z zavodom skleniti novo pogodbo in urediti pogodbeno razmerje, po katerem bi celotno obveznost po prvotni pogodbi z društvom prenesli na zavod. Direktor zavoda je sin funkcionarke-svetnice v Svetu mestne občine. Svet mestne občine o zadevi ni odločal (posamični program je sprejel župan), niti niso prostori kakorkoli financirani iz proračuna (o katerem bi npr. svetnica lahko glasovala), niti do sedaj svetnica ni sodelovala v katerikoli fazi postopka, skratka dosledno so bila upoštevana določila ZIntPK. Ali lahko mestna občina sklene kakršnokoli pogodbo z zavodom, katerega direktor je sin funkcionarke, v kolikor so upoštevana določila o dolžnem izogibanju nasprotju interesov?

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenimi določbami ZIntPK oddaje nepremičnin v najem, kadar je lastnik nepremičnine organ javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje (v smislu 35. člena ZIntPK) ni mogoče presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Pri oddaji nepremičnin s strani občine, le ta ne naroča blaga, storitev ali gradenj, kot to med drugim določa 35. člen ZIntPK, zato se oddaja nepremičnine v lasti občine ne more presojati na podlagi 35. člena ZIntPK.
So pa uradne osebe (v vašem primeru občinska svetnica, katere sin je direktor zavoda) pri postopku oddaje nepremičnine dolžne paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK).

(odgovor z dne 5.4.2012, pod št. 06241-1/2012,132)

V lanskem letu ste prejeli različna mnenja glede 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Pravite, da razumete, da omejitev poslovanja velja v primerih javnega naročanja, ste pa imeli malce drugačno interpretacijo glede javnih razpisov za društva. Mnenja ste bili, da je lahko predsednik društva, ki kot zakoniti zastopnik podpiše in odda vlogo za javni razpis za delovanje društva, tudi mestni svetnik, saj ni vpleten v faze odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka. Imate nekaj primerov, kjer sta svetnika tudi predsednika društva oziroma krajevnih organizacij tega društva, ki sta v imenu društva podala vlogo za sofinanciranje delovanja tovrstnih organizacij. Ker ste ravnali po tolmačenju, da v takšnih primerih ni sporno, da je svetnik tudi zakoniti zastopnik društva, ste zadeve odobrili oziroma jih niste opozorili, da bi se morali v društvu o tem pogovoriti in na novo izvoliti predsednike, v primeru, da bi še želeli kandidirati za sredstva. Sprašujete ali imate pravo tolmačenje 35. člena glede situacije svetnikov in njihovih funkcij kot predsedniki društev, če se prijavljajo na razpise za katere v fazah odločanja niso vpleteni.

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. V skladu z navedenimi določbami ni zakonskih omejitev, ki bi društvu prepovedovale kandidirati na javnem razpisu za dodelitev finančnih sredstev, pri čemer je potrebno poudariti, da je potrebno dosledno spoštovati določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, saj je v nasprotnem primeru pogodba/pridobivanje sredstev, nična.
Mestni svetnik, kot uradna oseba, mora ves čas paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Skladno s tem, se mora mestni svetnik (ki je zakoniti zastopnik društva) izločiti iz vseh faz postopka javnega razpisa dodeljevanja finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka (priprava vsebine razpisa, obravnava vlog,…) oziroma odločitve o dodelitvi finančnih sredstev, v društvu pa ni potrebno iz navedenih razlogov izvoliti drugih predsednikov za namen kandidiranja društva na javnem razpisu za dodelitev sredstev.

(odgovor z dne 5.4.2012, pod št. 06241-1/2012,131)

Ali lahko zakonski partner uslužbenke občinske uprave na uradniškem delovnem mestu opravlja storitve za občino v kateri je uslužbenka zaposlena? Ali je lahko občinski funkcionar (član občinskega sveta) zaposlen v občinski upravi? Ali lahko član občinskega sveta kot samostojni podjetnik opravlja storitve za občino? Ali lahko občinski svetnik, ki je zaposlen pri s.p. opravlja dela za občino?

Prepovedi za tovrstno poslovanje v ZIntPK ni, bi pa želeli opozoriti še na druge relevantne določbe, ki urejajo izpostavljeno problematiko. V kolikor v postopku sodeluje javni uslužbenec (uradnik), dolžno izogibanje nasprotju interesov primarno ureja 100. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo in sprem., v nadaljevanju ZJU), ki je v pristojnosti Ministrstva za javno upravo in ne komisije. Sedmi odstavek 100. člena ZJU določa, da mora uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.
Praktično enako dolžnost izogibanja nasprotju interesov za uradne osebe vsebuje tudi ZIntPK, ki definira pojem nasprotja interesov. 10. točka 4. člena ZIntPK podrobneje določa kdo so uradne osebe, to so: funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Nasprotje interesov so po ZIntPK okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pa pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Uradna oseba mora biti skladno s 37. členom ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne.
V kolikor uradnica, v nobeni fazi postopka ni sodelovala pri izbiri ponudnika, ki je hkrati njen mož, po oceni komisije ni izkazan zasebni interes uradne osebe, zato menimo, da v tem primeru ni podano nasprotje interesov z vidika ZIntPK. Hkrati opozarjamo, da z drugimi morebitnimi okoliščinami, ki bi lahko privedle do nasprotja interesov v konkretnem primeru nismo seznanjeni, zato lahko podamo le splošno mnenje.
Odgovor na drugo vprašanje izhaja iz tabele, ki jo prilagamo temu dopisu. Tabela je dostopna tudi na spletnih straneh komisije na naslednji povezavi: http://www.kpk-rs.si/sl/zavezanci-in-njihove-dolznosti/nezdruzljivost-funkcij/tabelinezdruzljivost.
Za občinske funkcionarje se uporabljajo določbe o omejitvah poslovanja v skladu z ZIntPK, kar pomeni, da občina ne sme naročati blaga, storitev in gradenj pri s.p. katerega nosilec je občinski svetnik, ki v tej občini opravlja svojo funkcijo. Več o omejitvah poslovanja lahko preberete v sistemskem pojasnilu Komisije, dostopnem na spletnih straneh Komisije, ki ga prilagamo tudi temu dopisu.
Sprašujete, ali lahko občinski svetnik, ki je zaposlen pri s.p. opravlja dela za občino. V konkretnem primeru dela za občino opravlja s.p. kot poslovni subjekt, v katerem je zaposlen občinski funkcionar in to je v skladu z ZIntPK dopustno. Potrebno pa je opozoriti na določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, kar v konkretnem primeru pomeni, da občinski svetnik, ki je zaposlen v s.p., ne sme sodelovati v nobeni izmed faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla na strani občine.

(odgovor z dne 23.3.2012, pod št. 06241-1/2012,119)

Določena oseba x je predsednik KS, kateremu bo v postopku nadomestitve člana občinskega sveta potrjen mandat za člana OS, torej bo postal občinski funkcionar. KS je samostojna pravna oseba. X je stopil v pogodbeno razmerje (najem prostora v lasti KS) kot fizična oseba na eni strani in KS na drugi strani. X se je izločil iz postopka odločanja pri postopku oddaje v najem (sicer sklenjena neposredna najemna pogodba na podlagi Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, Uradni list RS, št. 84/07). Podpisnik najemne pogodbe na strani KS je bil podpredsednik KS. Najemno razmerje je bilo sklenjeno za obdobje treh let in poteče konec oktobra 2013. Naše vprašanje se glasi, ali je dopustno oz. ali se bo morala najemna pogodba med osebo x, ki bo postala občinski funkcionar, prekiniti po nastopu funkcije občinskega svetnika? Ali se smiselno uporabi določba zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (4. odst. 83. člen), da obstoječe pogodbe ostanejo v veljavi do poteka veljavnosti pogodbe?

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. Navedeni prepovedi veljata tudi za ožje dele občin, ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.
V skladu z navedenimi določbami ZIntPK oddaje nepremičnin v najem, kadar je lastnik nepremičnine organ javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje (v smislu 35. člena ZIntPK) ni mogoče presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Pri oddaji nepremičnin s strani občine (ali krajevne skupnosti, ki ima lastno pravno subjektiviteto), le ta ne naroča blaga, storitev ali gradenj, kot to med drugim določa 35. člen ZIntPK, zato se oddaja nepremičnine v lasti krajevne skupnosti ne more presojati na podlagi 35. člena ZIntPK.
So pa uradne osebe (med drugim so to tudi funkcionarji, uradniki na položaju, javni uslužbenci) pri postopku oddaje nepremičnine dolžne paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK).
Glede drugega vprašanja, ki se nanaša na že sklenjeno najemno pogodbo, vam pojasnjujemo, da le te zaradi okoliščine, ker bo oseba x postala občinski funkcionar, ne bo potrebno razvezati. Tudi sicer šesti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da omejitve po določbah tega člena ne veljajo za poslovanje na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred funkcionarjevim nastopom funkcije.

(odgovor z dne 22.3.2012, pod št. 06241-1/2012,118)

Občina ima namen v letošnjem letu prodajati dve manjši nepremičnini in sicer bo v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin zbirala ponudbe. Zanima vas, ali lahko kot ponudnik (torej morebitni kasnejši kupec, v kolikor bo njegova ponudba najugodnejša) v tem postopku sodeluje tudi (sedanji) občinski svetnik? Ali bi bila s sklenitvijo prodajne pogodbe v tem primeru kršena določila 36. člena ZIntPK? Sami menite, da se prepoved poslovanja nanaša bolj na postopke javnih naročil, ne pa tudi na postopke, ki se peljejo na osnovi Zakona o stvarnem premoženju in torej svetnik v teh postopkih lahko kandidira za nakup nepremičnine.

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
V skladu z navedenimi določbami prodaje nepremičnin ni mogoče presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Pri prodajni nepremičnin s strani občine, le ta ne naroča blaga, storitev ali gradenj, kot to med drugim določa 35. člen ZIntPK, temveč jih odsvaja. Prodaja nepremičnin se zato ne more presojati na podlagi prvega odstavka 35. člena ZIntPK, niti na podlagi tretjega odstavka 35. člena ZIntPK.
Mora pa občinski svetnik kot funkcionar pri postopku prodaje nepremičnine paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Skladno s tem, naj se posameznik v svojstvu občinskega svetnika izloči iz vseh faz postopka razpisa prodaje nepremičnin, ki ga izvaja občina, oziroma se vzdrži vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek ali pogoje postopka prodaje nepremičnin, za katere je zainteresiran. Če občinski svetnik svoje funkcije v občini ne izrabi zato, da bi si pridobil kakšno prednost v zvezi z nakupom občinske nepremičnine, ni zakonskih ovir, ki bi mu prepovedovale kandidirati na razpisu za nakup nepremičnine.

(odgovor z dne 12.3. 2012, pod št. 06241-1/2012,106)

Kje bi lahko v veljavni zakonodaji našli določilo, da na javnem naročilu za področje zdravstva ne morejo sodelovati in biti v primeru najugodnejše popolne ponudbe tudi izbrane takšne pravne osebe (npr. d.o.o. in s.p.-ji), katerih lastniki oz. solastniki so: a) osebe, ki so sicer redno zaposlene pri naročniku javnega naročila b) osebe, ki so bližnji sorodniki redno zaposlenih oseb pri naročniku javnega naročila? Primer: naročnik javnega naročila ima v kadrovski službi redno zaposleno osebo, ki je hkrati tudi 50% lastnik d.o.o.-ja, ki je na javnem razpisu ponudil najugodnejšo ponudbo. Smemo izbrati takšno ponudbo ali ne?

Komisija na vaša vprašanja, ki so splošna in iz katerih ni razviden niti položaj osebe niti subjekt, v katerem oseba opravlja delo in izvaja javne razpise, ne more podati natančnega odgovora, zato bo odgovor zgolj načelne narave.
V primeru, da ima oseba status uradnika na položaju veljajo zanjo določbe 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo, 65/08, v nadaljevanju ZJU), ki določa, da pravne osebe, v katerih ima uradnik na ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20% delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična. V kolikor ima oseba iz kadrovske službe, na katero se sklicujete v vašem vprašanju, status uradnika in hkrati opravlja tudi druge dejavnosti v okviru d.o.o., opozarjamo tudi na določbe prvega odstavka 100. člena ZJU. Za uradnike se glede opravljanja drugih dejavnosti in nastanka nasprotja interesov uporabljajo določbe 100. člena ZJU. V smislu drugega in tretjega odstavka 100. člena ZJU je uradnik, ki namerava poleg svojih javnih nalog opravljati drugo dejavnost, dolžan to sporočiti svojemu predstojniku. Predstojnik je uradniku dolžan prepovedati opravljanje dodatne dejavnosti, ki bi bila v nasprotju s prvim odstavkom 100. člena ZJU. Za razlago določb ZJU je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.
Komisija vam lahko poda mnenje za primere, ki jih ureja ZIntPK in se nanašajo na nasprotje interesov ali na omejitve poslovanja med občino in poslovnimi subjekti, v katerih so udeleženi funkcionarji ali njihovi družinski člani z več kot 5% deležem ali kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik.
ZIntPK, ki v 35. členu ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz navedenih določb 35. člena izhaja, da oseba, ki ima status funkcionarja ali njegov družinski član ne sme poslovati z občino pri nabavi blaga, opravljanju storitev ali gradenj niti kot fizična oseba niti kot samostojni podjetnik. Prepoved poslovanja pri nabavi blaga, opravljanju storitev ali gradenj velja tudi med občino in poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik oziroma v več kot 5% deležu pri ustanoviteljskih, upravljanju ali kapitalu.
ZIntPK ureja tudi področje nasprotja interesov, ki velja tako za funkcionarje kot za javne uslužbence (zaposlene v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah ter javnih podjetjih, občinskih upravah).
ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog.
Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPk mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega prava in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Uradna oseba mora v smislu prvega odstavka 37. člena biti pozorna na vsako dejansko in možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Temu se lahko izogne z izločitvijo iz postopka odločanja o izbiri in dodelitvi posla.
Nasprotje interesov bi lahko nastalo pri uradni osebi v primeru, če bi ta kakorkoli sodelovala v postopkih javnega naročanja, v katerem bi kot naročnik nastopal organ ali organizacija, ki je zavezana postopek voditi skladno s predpisi o javnem naročanju, kot ponudnik pa subjekt, v katerem je udeležena sama ali njen družinski član ali subjekt njenega družinskega člana, s katerim ima osebne, poslovne ali politične stike. Da bi se uradna oseba izognila morebitnemu nasprotju interesov, se je dolžna dosledno izločiti iz vseh faz postopka odločanja o sklenitvi in izvedbi posla.

(odgovor z dne 7.3.2012, pod št. 06241-1/2012,102)

Javni zavod je objavil javno naročilo. Ob odpiranju ponudb ste ugotovili, da je popolno ponudbo med drugimi ponudniki oddal tudi ponudnik, v katerem je posredno preko dveh gospodarskih družb udeležen pri kapitalu eden izmed članov strokovnega (programskega) sveta javnega zavoda. Iz dopisa izhajajo tudi pristojnosti programskega sveta javnega zavoda, ki je strokovni organ zavoda in je pristojen, da daje soglasje k merilom, kriterijem ter metodologiji za izbor kulturnih programov in projektov, daje soglasje k letnemu programu dela in finančnemu načrtu, daje strokovne in druge pobude in predloge v zvezi z umetniškimi in kulturnimi programi, daje mnenje k imenovanju direktorja zavoda in opravlja druge naloge po Odloku o ustanovitvi javnega zavoda. Komisijo sprašujete, ali lahko posredniška lastniška udeležba enega izmed članov programskega sveta zavoda glede na pristojnosti programskega sveta, predstavlja omejitev poslovanja z navedenim ponudnikom, če bi bil kot najugodnejši izbran v postopku javnega naročanja.

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala tako iz določb ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja kot tudi iz določb o nasprotju interesov.
ZIntPK v 35. členu, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz navedene določbe je razvidno, da veljajo omejitve poslovanja za funkcionarje kot fizične osebe in za subjekte, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član neposredno ali preko drugih pravnih oseb udeležen z več kot 5% deležem pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Omejitve poslovanja po določbah ZIntPK pa ne veljajo za subjekte, v katerem so udeležene osebe, ki nimajo statusa funkcionarja. Izhajajoč iz navedenega v vašem primeru, ko v postopku javnega naročila javnega zavoda nastopa subjekt, v katerem je udeležen član programskega sveta, ki nima statusa funkcionarja, omejitve poslovanja v smislu določb ZIntPK ne veljajo.
Ne glede na navedeno pa vas Komisija opozarja na morebitno nasprotje interesov, ki ga 12. točka 4. člena ZIntPK definira kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Nasprotje interesov velja za uradne osebe, med katere sodijo po 10. točki 4. člena funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja.
Ob upoštevanju navedenih določb lahko pri članu programskega sveta, četudi nima statusa uradne osebe, nastopijo okoliščine, ki privedejo do nasprotja interesov, to pa nastopi tedaj, če se ta oseba znajde v dvojni vlogi in sicer, če kot član programskega sveta sodeluje pri izbiri izvajalca javnega naročila, hkrati pa nastopa kot posredni solastnik ponudnika, ki kandidira za pridobitev tega javnega naročila. Komisija meni, da se je član programskega sveta zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj ter iz splošnih etičnih razlogov, ki terjajo pošteno razpolaganje z javnimi sredstvi, dolžan izogibati nasprotju interesov in se izločiti iz postopka izbire in odločanja o sklenitvi posla.

(odgovor z dne 6.3.2012, pod št. 06241-1/2012-97)

Navajate, da je občina s strani društva A prejela ponudbo za nakup petih knjig. Zastopnik navedenega društva je član občinskega sveta g. X. Ponudbo za odkup teh knjig je občini podala tajnica navedenega društva, sicer hči g. X. Gre za manjšo vrednost in sicer 63 EUR za pet knjig. Zanima vas, ali občina od navedenega društva lahko odkupi te knjige? Navajate tudi, da je občina prejela vlogo za finančno pomoč in sicer za nakup novega štedilnika na trda goriva, s strani žene zgoraj navedenega člana. V pojasnitev navajate še, da v občini nimate veljavnega pravilnika o dodeljevanju tovrstnih pomoči in torej nimate v naprej določenih kriterijev za dodelitev take pomoči. Zanima vas torej: Ali občina lahko ženi oziroma družini občinskega svetnika pomaga pri nakupu štedilnika in ali bi bila taka pomoč dovoljena v primeru, da ima občina veljavni pravilnik o dodeljevanju tovrstnih pomoči.

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Iz navedene zakonske določbe izhaja absolutna prepoved poslovanja v postopkih naročanja blaga (v vašem primeru nakup knjig), storitev ali gradenj in to med naročnikom, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo in društvom, v katerem je funkcionar udeležen kot zakoniti zastopnik, zato občina ne sme naročiti knjig pri društvu v katerem je občinski svetnik zakoniti zastopnik društva.
Komisija ne more presojati zakonitosti izplačila finančne pomoči za nakup novega štedilnika z vidika določb drugih predpisov, temveč lahko poda odgovor z vidika dopustnosti izplačila finančne pomoči v luči omejitev poslovanja po ZIntPK. Svetujemo vam, da občinski svet pred kakršnim koli izplačilom pomoči sprejme pravila (kriterije) o dodelitvi pomoči za različne primere, ter dodelitve pomoči uskladi z občinskim proračunom. Tretji odstavek 35. člena ZIntPK določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki izhaja iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. V skladu z navedenimi določbami z vidika omejitev poslovanja v ZIntPK ni zakonskih omejitev, ki bi ženi občinskega svetnika prepovedovale vložiti vlogo za dodelitev finančne pomoči, občina pa ji lahko sredstva izplača pod pogojem, da so spoštovane določbe drugih predpisov in da so bile s strani funkcionarja-zakonca dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka. Konkretno to pomeni, da se mora občinski svetnik v celoti oziroma popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja o tem, ali bo občina dodelila ženi finančno pomoč oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi oziroma odobritvi pomoči.

(odgovor z dne 1.3.2012, pod št. 06241-1/2012-95)