Arhivi

Na javni razpis občine za izbor javnih prireditev in dogodkov, ki jih bo občina sofinancirala v letu 2013, se je prijavil zavod, katerega direktorica je sestra občinskega svetnika. Ali je zaradi navedenega sorodstvenega razmerja kakorkoli sporno sofinanciranje javne prireditve oz. dogodka, ki ga bo organiziral dotični zavod in ali je občina v zvezi z navedenim dolžna komisiji posredovati kakršnokoli dokumentacijo?

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in poslovnim subjektom funkcionarja ali njegovega družinskega člana prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Skladno z drugim odstavkom velja ta prepoved tudi za poslovanje občine s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.
Postopek sofinanciranja javnih prireditev oz. dogodkov ne sodi med postopke javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva oziroma podeljevanja koncesij, temveč med t.i. »druge načine pridobivanja sredstev«, za katere se uporablja tretji odstavek 35. člena.
V konkretnem primeru to pomeni, da se zavod, katerega direktorica je družinska članica (sestra) funkcionarja (občinskega svetnika), lahko prijavi na javni razpis ter prejme sredstva s strani občine, ob pogoju, da so pri tem s strani občinskega svetnika dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka javnega razpisa. Konkretno to pomeni, da se mora predmetni občinski svetnik v celoti in popolnoma izločiti iz vseh faz postopka javnega razpisa, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka in odločitve o dodelitvi sredstev. V kolikor določb o dolžnem izogibanju nasprotju interesov ne bo spoštoval, bodo nastopile posledice kot v primeru prepovedi poslovanja, in sicer bodo skladno s sedmim odstavkom 35. člena ZIntPK take pogodbe oz. take oblike pridobivanja sredstev nične.
Občina v zvezi z navedenim postopkom ni dolžna posredovati komisiji nikakršne dokumentacije.

Odgovor z dne 21.05.2013 št. 06241-1/2013-87

Ali gre v primeru, ko občinski svetnik, ki je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, dobavlja blago javnemu zavodu (vrtcu ali osnovni šoli), katerega ustanoviteljica je občina, za omejitve poslovanja?

Institut omejitev poslovanja ureja prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.

V konkretnem primeru po mnenju komisije niso vzpostavljene omejitve poslovanja, saj občinski svetnik ne posluje (direktno) z organom, kjer opravlja funkcijo (občino) temveč z javnim zavodom, katerega ustanoviteljica je občina. Tovrstno poslovanje zakonsko torej ni prepovedano, kljub temu pa opozarjamo na dolžno izogibanje nasprotju interesov, ki ga ZIntPK terja od vseh uradnih oseb, vključno z občinskimi funkcionarji.

Uradna oseba (občinski svetnik) mora biti v smislu 37. člena ZIntPK pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Uradna oseba, ki med izvajanjem svoje službe ali funkcije zazna dejansko ali možno nasprotje interesov, se mu mora izogniti na enega od naslednjih načinov:

– tako, da se v celoti izloči iz obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom in o tem nemudoma obvesti predstojnika oziroma; ali
– tako, da začasno prekine z delom na zadevi in o nasprotju interesov nemudoma obvesti predstojnika (če tega nima, pa komisijo), ki oceni, ali je nasprotje interesov podano ali ne oziroma ali bi videz nasprotja interesov v konkretnem primeru lahko v taki meri ogrozil integriteto in zakonitost izvajanja javne funkcije oziroma službe, da je potrebna izločitev uradne osebe.

V konkretnem primeru to pomeni, da občinski svetnik, ki je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ne sme sodelovati (v kolikor bi prišlo do situacije, da bi na strani občine sodeloval v kakršnem koli postopku v povezavi s kmetijo oziroma kmetijsko dejavnostjo, katere nosilec je) v nobeni fazi tega postopka oziroma sklenitve posla.

Odgovor z dne 16.04.2013 št. 06241-1/2013-74

Občinski svetnik je na občino naslovil vlogo za odkup dela zemljišča, ki v naravi predstavlja občinsko cesto. Ali bi sklenitev takšne prodajne pogodbe vzbudila sum koruptivnega ravnanja?

Komisija se do zakonitosti pravnega posla kot takega ne more opredeliti, saj v predmetni zadevi njena pristojnost ni podana. Namreč, postopke razpolaganja s stvarnim premoženjem občine ureja Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter na njegovi podlagi sprejeta Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, za razlago le-teh pa komisija ni pristojna. Ob predpostavki, da bo spoštovana zakonodaja, ki ureja predmetne postopke, pa opozarjamo na dva instituta urejena v ZIntPK, ki bi eventualno lahko prišla v poštev, in sicer institut omejitev poslovanja ter nasprotja interesov.

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.

Skladno z navedenim je ugotoviti, da situacija, ko občina prodaja zemljišče, katerega lastnica je, ne zapade pod sistem omejitev poslovanja kot ga določa 35. člen ZIntPK. Gre namreč za obratno razmerje od tistega, ki ga zajema institut omejitev poslovanja – prejemnik sredstev je občina, ne pa občinski funkcionar, oziroma subjekt, s katerim je funkcionar lastniško ali drugače povezan. Osnovni namen omejitev poslovanja je v tem, da se pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi, varujejo javna sredstva, kar pomeni, da se ta institut nanaša na posle oziroma razmerja, na podlagi katerih pride do odliva iz občinskega proračuna (ne pa na razmerja, ki prinašajo v občinsko blagajno prilive). Seveda pa morajo biti tudi v tem primeru postopki izpeljani transparentno in objektivno ter nepristransko, se pravi brez dajanja kakršnekoli prednosti posameznemu ponudniku ali ponudnikom.

Kljub temu, da v konkretnem primeru ni omejitev poslovanja, pa opozarjamo še na dolžno izogibanje nasprotju interesov, ki ga ZIntPK terja od vseh uradnih oseb, vključno z občinskimi funkcionarji. ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. To pomeni, da v konkretnem primeru občinski svetnik, ki je zainteresiran za nakup občinskega zemljišča, na strani občine ne sme sodelovati v nobeni od faz postopka, ki bo v zvezi s prodajo predmetnega zemljišča tekel na občini, temveč se mora iz vseh faz postopka izločiti ter se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na sklenitev predmetnega posla.

Odgovor z dne 08.02.2013 št. 06241-1/2013-32

Ali lahko župan občine sklene pogodbo o donaciji samostojnemu podjetniku, katerega nosilec je družinski član občinske svetnice?

Komisija ne more presojati zakonitosti sklenitve pogodbe o donaciji z vidika določb drugih predpisov, temveč lahko poda odgovor zgolj z vidika dopustnosti izplačila donacije v luči omejitev poslovanja po ZIntPK. Pod predpostavko, da bi bila takšna donacija skladna z drugimi predpisi in tudi usklajena z občinskim proračunom, vam podajamo naslednji odgovor:
Prvi odstavek 35. člena ZIntPK določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic s subjektom, v katerih je funkcionar (občinski svetnik, podžupan, župan), ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član (npr. soprog, sin) v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet (5%) odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Prepoved poslovanja pa ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Če funkcionar oziroma njegov družinski član v tem primeru krši določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, nastopijo posledice ničnosti pogodb o poslovanju (tretji odstavek 35. člena ZIntPK).

Donacija je po Zakonu o javnih financah namenski neodplačni prihodek, ki ga domača ali tuja pravna oseba prispeva za določen namen. S tem v zvezi je donacija darilo, ki je podarjeno brez zahteve po povratnih ugodnostih. Pri donatorski pogodbi je donacija denarni tok, ki mu ne sledi protiusluga v blagu ali storitvah. Prejemnik donacije zato donatorju ne izstavi računa ampak (na njegovo zahtevo) samo potrdilo o donaciji.

Na podlagi navedenega je zaključiti, da donacije ne spadajo med t.i. absolutne omejitve poslovanja po prvem odstavku 35. člena ZIntPK, pač pa jih lahko umestimo pod druge oblike pridobivanja sredstev (tretji odstavek 35. člena ZIntPK), na podlagi katerih, ob upoštevanju doslednega spoštovanja določb o nasprotju interesov, z vidika ZIntPK (ne pa nujno z vidika drugih predpisov) ni omejitev glede poslovanja oziroma drugih oblik pridobivanja sredstev. V tem primeru se mora nasprotju interesov, skladno z 37. členom ZIntPK, izogibati občinska svetnica, ki ne sme biti na noben način povezana z odločanjem o donaciji.

Odgovor z dne 08.04.2013 št. 06241-1/2013-67

Občinski svetnik je na občino naslovil vlogo za odkup dela zemljišča, ki v naravi predstavlja občinsko cesto. Ali bi sklenitev takšne prodajne pogodbe vzbudila sum koruptivnega ravnanja?

Komisija se do zakonitosti pravnega posla kot takega ne more opredeliti, saj v predmetni zadevi njena pristojnost ni podana. Namreč, postopke razpolaganja s stvarnim premoženjem občine ureja Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter na njegovi podlagi sprejeta Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, za razlago le-teh pa komisija ni pristojna. Ob predpostavki, da bo spoštovana zakonodaja, ki ureja predmetne postopke, pa opozarjamo na dva instituta urejena v ZIntPK, ki bi eventualno lahko prišla v poštev, in sicer institut omejitev poslovanja ter nasprotja interesov.

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.

Skladno z navedenim je ugotoviti, da situacija, ko občina prodaja zemljišče, katerega lastnica je, ne zapade pod sistem omejitev poslovanja kot ga določa 35. člen ZIntPK. Gre namreč za obratno razmerje od tistega, ki ga zajema institut omejitev poslovanja – prejemnik sredstev je občina, ne pa občinski funkcionar, oziroma subjekt, s katerim je funkcionar lastniško ali drugače povezan. Osnovni namen omejitev poslovanja je v tem, da se pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi, varujejo javna sredstva, kar pomeni, da se ta institut nanaša na posle oziroma razmerja, na podlagi katerih pride do odliva iz občinskega proračuna (ne pa na razmerja, ki prinašajo v občinsko blagajno prilive). Seveda pa morajo biti tudi v tem primeru postopki izpeljani transparentno in objektivno ter nepristransko, se pravi brez dajanja kakršnekoli prednosti posameznemu ponudniku ali ponudnikom.

Kljub temu, da v konkretnem primeru ni omejitev poslovanja, pa opozarjamo še na dolžno izogibanje nasprotju interesov, ki ga ZIntPK terja od vseh uradnih oseb, vključno z občinskimi funkcionarji. ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. To pomeni, da v konkretnem primeru občinski svetnik, ki je zainteresiran za nakup občinskega zemljišča, na strani občine ne sme sodelovati v nobeni od faz postopka, ki bo v zvezi s prodajo predmetnega zemljišča tekel na občini, temveč se mora iz vseh faz postopka izločiti ter se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na sklenitev predmetnega posla.

Odgovor z dne 08.02.2013 št. 06241-1/2013-32

Ali so v primeru, ko se na občinski Javni razpis za sofinanciranje ukrepov spodbujanja zaposlovanja prijavi zunajzakonski partner funkcionarje te občine, vzpostavljene omejitve poslovanja? Funkcionar (občinski svetnik) ni v odboru, ki je pripravljal pravilnik, niti ni član komisije za dodelitev finančnih sredstev iz tega razpisa.

Institut omejitev poslovanja ureja prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje organa oziroma organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.

Za ta primer je torej relevanten tretji odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja t.i. pogojno omejitev poslovanja. Iz te določbe izhaja, da je pridobivanje sredstev med občino in njenim funkcionarjem oziroma njegovimi družinskimi člani dovoljeno, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla. Konkretno to pomeni, da mora biti občinski svetnik, katerega zunajzakonski partner se je prijavil na občinski razpis, izločen iz vseh faz postopka tega razpisa oziroma se mora vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka oziroma odločitve.

Odgovor št. 06241-1/2015-71 z dne 07/07/2015

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) je prejela elektronsko sporočilo, v katerem občina navaja, da nov Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) v 4. odstavku 66. člena določa, da postopke za oddajo javnih naročil za potrebe ožjih delov občin (krajevne skupnosti), izvaja občina. S tem v zvezi občina sprašuje, ali lahko, glede na to, da občina samo izvaja postopek javnega naročanja, krajevna skupnost pa je tista, ki dejansko posluje z izvajalcem, krajevna skupnost še naprej posluje s tem izvajalcem, za katerega veljajo omejitve poslovanja do občine (in ne do krajevne skupnosti)? Ali je občina v tem primeru lahko sopodpisnik pogodbe (npr. pri tripartitni pogodbi: občina + izvajalec + krajevna skupnost)?

Uvodoma je potrebno poudariti, da je komisija za pripravo odgovora oziroma pojasnila morala zaprositi za določena stališča in tolmačenja pristojno ministrstvo (Ministrstvo za javno upravo). V nadaljevanju podajamo torej stališče, ki je usklajeno s pristojnim ministrstvom.

Omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa prepoved poslovanja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnih partnerstev ali podelitvah koncesij med organom, ki posluje po predpisih o javnem naročanju (npr. občina) in funkcionarjem (npr. občinski svetnik) oziroma poslovnim subjektom, v katerem je funkcionar udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali je udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.

Po tretjem odstavku 35. člena prepoved poslovanja ne veljajo za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe tega ali drugega zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.

Po četrtem odstavku 35. člena ZIntPK velja prepoved poslovanja iz prvega in tretjega odstavka tega člena tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne, četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, pod pogojem, če je član sveta ožjega dela občine hkrati tudi občinski funkcionar (npr. občinski svetnik občine, pod katero sodi krajevna skupnost) ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem (torej s soglasjem občinskega svetnika).

4. odstavek 66. člena ZJN-3 določa, da postopke za oddajo javnih naročil za potrebe ožjih delov občine, kot jih določa zakon, ki ureja lokalno samoupravo, izvaja občina. Za namene izračuna ocenjenih vrednosti javnih naročil se ne glede na tretji odstavek 24. člena tega zakona šteje, da občina in njeni ožji deli predstavljajo eno organizacijsko enoto.

3. člen ZIntPK določa, da ZIntPK velja za javni sektor, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače (subsidiarna uporaba ZIntPK).

Glede na pojasnila in tolmačenja Ministrstva za javno upravo, komisija zaključuje sledeče:
Četrti odstavek 66. člena ZJN-3 velja za vsa javna naročila, za katere je potrebno izvesti ustrezne postopke po določbah ZJN-3 (naročila nad mejnimi vrednostmi za objavo), razen za evidenčna naročila. V primeru evidenčnih naročil imajo torej ožji deli občin, ki imajo svojo lastno pravno subjektiviteto, še vedno samostojno vlogo (torej brez občine) pri nabavi blaga, storitev oziroma gradenj. S tem v zvezi torej komisija zaključuje, da velja prepoved poslovanja iz prvega, drugega in tretjega odstavka 35. člena ZIntPK še naprej (kot je bilo v preteklosti) tudi za ožje dele občin, ki imajo svojo lastno pravno subjektiviteto in če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine, ali če se posamezen posel lahko sklene z njegovim soglasjem (4. odstavek 35. člena ZIntPK).

V primeru javnih naročanj (torej naročil, nad mejno vrednostjo za objavo) pa sedaj, na podlagi četrtega odstavka 66. člena ZJN-3, postopke za oddajo javnih naročil za potrebe ožjih delov občin izvaja občina. To pomeni, da veljajo omejitve poslovanja do vseh tistih subjektov, v katerih so funkcionarji ali njihovi družinski člani povezani na način iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK (v subjektih udeleženi kot poslovodje, člani poslovodstva ali zakoniti zastopniki oziroma so neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeleženi v ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu). V tem primeru se torej subjekt (npr. subjekt moža občinske svetnice) – izvajalec, za katerega veljajo omejitve poslovanja do občine po prvem, drugem oziroma tretjem odstavku 35. člena ZIntPK, ne bo mogel prijaviti na razpis (oziroma bo njegova vloga izločena), ne glede na to, da bo prišlo do izvedbe posla za ožji del občine.

Glede ostalih vprašanj (torej sama izvedba postopkov, kdo so podpisniki aktov itd.) pa napotujemo na Ministrstvo za javno upravo.

V zaključku še opozarjamo na določbe ZIntPK o nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK namreč  opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov po ZIntPK, ki je v pristojnosti komisije, ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi občinski svetniki. Za konkretni primer to pomeni, da se mora članica občinskega sveta izločiti iz vseh postopkov na strani občine, v katerih bi se razpravljalo, odločalo, itd. o pravicah, obveznostih, korist, itd. tega izvajalca (njenega moža).

Odgovor na vprašanje, št. 06241-1/2016,52 z dne 12.8.2016

Ali je lahko gospod XY, katerega žena je uslužbenka naše občine, član Nadzornega odbora naše občine?

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ureja nezdružljivost za tiste kategorije funkcionarjev, za katere v specialnem predpisu ni vsebovanih določb o nezdružljivosti funkcij ali za funkcionarje za katere specialen predpis napotuje tudi na uporabo drugega zakona, kot na primer Zakon o lokalni samoupravi za župane/podžupane. Člani nadzornega odbora občine niso funkcionarji. Določbe v zvezi z nezdružljivostjo za člane nadzornega odbora občine vsebuje Zakon o lokalni samoupravi, ki določa, da člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni uslužbenci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Za razlago Zakona o lokalni samoupravi je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo.
Glede na to, da člane nadzornega odbora imenuje občinski svet, bi bilo z okoliščinami, ki jih navajate v svojem vprašanju, pred imenovanjem primerno seznaniti člane občinskega sveta. Občinski svet, bi tako v luči omenjenih dejstev lahko tehtal primernost imenovanja posameznika za člana nadzornega odbora občine.
So pa člani nadzornega odbora občine uradne osebe po ZIntPK in jih v celoti zavezujejo določbe ZIntPK o izogibanju nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes pa je v zakonu (13. točka 4. člena ZIntPK) opredeljen kot premoženjska ali nepremoženjska korist za uradno osebo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Komisija zato opozarja, da so se člani nadzornega odbora občine zaradi zmanjšanja korupcijskih tveganj ter iz splošnih etičnih razlogov, ki od članov nadzornega odbora terjajo pošteno in objektivno opravljanje nadzora, dolžni izogibati nasprotju interesov in se izločiti iz postopka nadzora nad zadevami v delu, ki sodijo v pristojnost uslužbenca s katerim so v sorodstvenem razmerju, tako da ne prihaja do situacij, da nadzirajo delo svojega družinskega člana.

(odgovor z dne 5.4.2012 št. 06240-1/2012,53)

Navajate, da je v svetu zavoda kot predstavnik staršev tudi občinski svetnik (član večinske koalicije). Vprašanje se vam postavlja glede na drugi odstavek 27. člena zakona. Občina je namreč pomemben sofinancer delovanja zavoda, poslovanje pa kontrolira skozi občinski nadzorni odbor in notranjo revizijo, kar je bilo letos na zahtevo občinske koalicije oboje tudi opravljeno. Glede na to ima dejansko občina štiri predstavnike v svetu zavoda (namesto tri), starši pa samo dva (namesto tri). S tem je vpliv staršev na delovanje zavoda okrnjeno. Omenjeni svetnik želi tudi zasebno finančno poslovati z zavodom. Na javni predstavitvi programov za vodenje zavodov je nekako dal vedeti, da naj bi glasoval za tistega kandidata za ravnatelja, ki mu bo omogočil poslovanje. Je to dovoljeno?

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Upoštevajoč navedene zakonske določbe, po mnenju komisije, član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega zavoda, katerega ustanoviteljica je občina, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko član sveta javnega zavoda (organ upravljanja). Tabela nezdružljivosti funkcij je sicer dostopna na naslednji povezavi: https://www.kpk-rs.si/sl/zavezanci-in-njihove-dolznosti/nezdruzljivost-funkcij/tabelinezdruzljivost.
Glede poslovanja občinskega svetnika z javnim zavodom pojasnjujemo naslednje: ZIntPK ureja le omejitve oziroma prepoved poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja (dalje naročnik) in subjektom, v katerem je udeležen funkcionar naročnika ali njegov družinski član. Organi, ki sicer delujejo v sklopu javnega sektorja, vendar njihovi predstojniki oziroma zaposleni nimajo statusa funkcionarjev skladno z veljavno zakonodajo, ne zapadejo pod sistem omejitev poslovanja po ZIntPK, zato primer, ki ga omenjate v vašem vprašanju ne sodi v pristojnost Komisije za preprečevanje korupcije.
Namigovanje občinskega svetnika na javni predstavitvi programov za vodenje zavodov, da naj bi glasoval za tistega kandidata za ravnatelja, ki mu bo omogočil poslovanje je stvar osebne integritete občinskega svetnika. Ravnatelj pa je kot poslovodna oseba javnega zavoda dolžan zagotavljati zakonitost poslovanja javnega zavoda. Subjekti javnega in zasebnega sektorja smo ves čas delovanja dolžni slediti ne samo posameznim zakonskim normam, temveč tudi namenu in ciljem zakonov. ZIntPK stremi h krepitvi integritete, zaupanju v pravni red oziroma pravno državo ter preprečevanju korupcije in v okviru tega tudi k preprečevanju odpravljanja nasprotja interesov. Namen zakona je torej celovito zagotavljanje visoke ravni učinkovitosti pri preprečevanju korupcije, krepitev transparentnosti in dvig integritete, kar so temeljni pogoji za zakonito, uspešno, pregledno, smotrno in pošteno delovanje države in te cilje moramo zasledovati vsi.

(odgovor z dne 16.3.2012 št. 06240-1/2012,47)

Ali je lahko občinski svetnik hkrati tudi pomočnik ravnatelja v osnovni šoli, ki jo sofinancira občina, v kateri svetnik opravlja svojo funkcijo?

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in nasprotje interesov.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v pravni osebi javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad delom te pravne osebe (med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke).
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Pomočnik ravnatelja v osnovi ne opravlja dejavnosti zastopanja, nadzora ali upravljanja javnega zavoda, pa tudi sicer po oceni komisije član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar ne opravlja neposrednega nadzora nad delom osnovne šole (javnega zavoda). To pomeni, da ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z delom pomočnika ravnatelja osnovne šole, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko pomočnik ravnatelja osnovne šole, ki jo sofinancira občina, v kateri opravlja občinski svetnik svojo funkcijo.
Ne glede na to, da sta navedeni funkciji združljivi, vas Komisija opozarja le na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati pomočnik ravnatelja osnovne šole. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe, bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali odločanja o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri opravlja naloge pomočnika ravnatelja. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega zavoda, v katerem je zaposlen. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan ob sprejemanju občinskega proračuna izločiti iz postopka obravnave in glasovanja o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri je pomočnik ravnatelja, in sicer v tistem delu, ki se nanaša na dodelitev sredstev tej osnovni šoli. Prav tako se je dolžan izločati iz drugih postopkov v sklopu občinskega sveta, ki bi se nanašali na osnovno šolo, v kateri je zaposlen.

(odgovor z dne 21.2.2012 št. 06240-1/2012,34)