Arhivi

X inšpektor, zaposlen na x inšpektoratu, pristojen za x področja dobi anonimno prijavo. Pri branju prijave ugotovi, da bo zaradi kršitve zakona zoper odgovorno osebo (zavezanca v postopku, stranko po ZUP) uveden postopek o prekršku. Razen tega inšpektor ugotovi, da odgovorno osebo zavezanca oz. kršitelja v postopku osebno pozna. Prav tako ugotovi, da osebno pozna tudi oškodovano osebo, ter da ima s to osebo sklenjeno pogodbo. Zanima vas, ali se v navedenem primeru inšpektorja izloči iz postopka, – x inšpektor v skladu s 15. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) opravlja znanstveno in pedagoško delo za delodajalca na področju, na katerem opravlja inšpekcijski nadzor. To delo opravlja izven delovnega časa in za to delo ne prejema plačila. Glede na to, da je ZIntPK spremenil definicijo zasebnega interesa uradne osebe, ki poleg premoženjske koristi tudi nepremoženjska korist in da so lahko problematični tudi osebni stiki s potencialnimi zavezanci v inšpekcijskih postopkih, vas zanima, ali je 15. člen ZIN sploh še veljaven.

Komisija je pri presoji vaših vprašanj, ki posegajo na področje opravljanja dodatnih dejavnosti in nasprotja interesov pri inšpektorjih, izhajala iz določb Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 in sprem, v nadaljevanju: ZJU), Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIN) in določb ZIntPK o nasprotju interesov.
Uvodoma pojasnjujemo, da se skladno s 40. členom ZIntPK določbe o nasprotju interesov po ZIntPK ne uporabljajo za postopke, v katerih je izločitev uradne osebe urejena z drugim zakonom. V kolikor se torej inšpektor, ki vodi konkreten inšpekcijski postopek znajde v okoliščinah, ki utemeljujejo njegovo takojšnjo izločitev iz inšpekcijskega postopka ali če inšpektor misli, da so podane kakšne druge okoliščine, ki opravičujejo njegovo izločitev, je upoštevaje 3. člen ZIN dolžan ravnati skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejajo izločitev predstojnika oziroma pooblaščene uradne osebe (35. in 36. člen ZUP).
Enako velja za inšpektorja, ki vodi prekrškovni postopek. Skladno z 58. členom ZP-1, se glede izločitve uradnih oseb uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejajo izločitev predstojnika oziroma pooblaščene uradne osebe (35. in 36. člen ZUP).
V primeru, ko se uradnik znajde v situaciji, za katero izločitev uradne osebe ni izrecno urejena v drugem zakonu, se za uradniška delovna mesta, na katerih se opravljajo javne naloge in med katere sodijo tudi inšpektorji, glede opravljanja drugih dejavnosti in nasprotja interesov uporabijo določbe 100. člena ZJU in 15. člena ZIN, glede nasprotja interesov pa tudi določbe ZIntPK o nasprotju interesov. Omejitve opravljanja drugih dejavnosti za inšpektorje ureja 15. člen ZIN, po katerem inšpektor ne sme opravljati dejavnosti oziroma ne sme opravljati dela za drugega delodajalca na področju, na katerem opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, razen če gre za znanstveno in pedagoško delo.
Institut nasprotja interesov za uradnike je urejen v ZJU, kot tudi v ZIntPK. Sedmi odstavek 100. člena ZJU določa, da uradnik (inšpektor), ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, mora o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili.
Nasprotje interesov ureja ZIntPK v 12. točki 4. člena, ki določa, da je so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora uradna oseba, med katere po 10. točki 4. člena sodijo vsi javni uslužbenci, biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh.
Glede na navedene določbe, komisija v primeru inšpektorja, ki ima svojega predstojnika ni pristojna odločati o njegovi izločitvi iz postopka o prekršku, v katerem nastopa kot kršitelj ali oškodovanec oseba, s katero ima (uradna oseba) inšpektor osebne ali poslovne stike. Ne glede na to, pa komisija za opisani primer ocenjuje, da pri inšpektorju, ki je osebno ali poslovno povezan z osebo, zoper katero poteka postopek o prekršku ali je oškodovanec v postopku, so podane okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe ustvarja najmanj videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob ugotovitvi nastanka navedenih okoliščin in tudi zaradi krepitve integritete inšpektorja ter organa, v katerem inšpektor opravlja svoje naloge, bi bilo po mnenju komisije primerno, da se inšpektorja v takšnih primerih izloči iz inšpekcijskih postopkov kot tudi postopkov o prekršku.
15. člen ZIN je še vedno veljaven, komisija pa ocenjuje, da ima predstojnik inšpektorja možnost in dolžnost, pri opravljanju dodatnega znanstvenega in izobraževalnega dela, ki bi lahko privedlo do nasprotja interesov, prepovedati inšpektorju opravljanje dodatne dejavnosti pri subjektih, pri katerih opravlja ali bi lahko opravljal v okviru svojih rednih delovnih obveznosti inšpekcijski nadzor.

(odgovor z dne 5.3.2012 št. 06262-1/2012-34)

Ali se lahko občinski svetnik zaposli kot vzdrževalec? Ali so pri zaposlovanju na strani delodajalca občin kakšne omejitve, če gre samo za občinskega svetnika?

Komisija uvodoma ugotavlja, da zaposlitve oziroma opravljanje dela člana občinskega sveta v občinski upravi ne ureja ZIntPK, za razlago katerega je pristojna Komisija, temveč to tematiko ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), kjer določa nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami oziroma delom. V 37.b členu ZLS je določeno, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Iz navedene določbe je razvidna nezdružljivost člana občinskega sveta z delom v občinski upravi. Glede same zaposlitve občinskega svetnika na občini vam predlagamo, da se z vprašanjem obrnete na ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo.
ZIntPK z institutom omejitev poslovanja ureja le sklepanje posamičnih poslov oziroma poslovanje občinskih funkcionarjev z občino, ne pa sklepanja pogodb o zaposlitvi oz. področje delovnih razmerij. V drugem odstavku 35. člena je podana prepoved poslovanja občine pri nabavi blaga, opravljanju storitev ali gradenj, sklepanju javno-zasebnega partnerstva ali podeljevanju koncesij s funkcionarjem (občinskim svetnikom) ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Po navedeni določbi občina ne sme sklepati poslov oziroma naročati kakršnih koli storitev z občinskim funkcionarjem, med katere sodi tudi član občinskega sveta, kar pomeni, da član občinskega sveta po navedenih določbah ne sme opravljati vzdrževalnih del za občino, v kateri opravlja svojo funkcijo.

(odgovor z dne 20.2.2012 št. 06262-1/2012,26)

Socialna zbornica v skladu s Pravilnikom o načrtovanju, spremljanju in izvajanju supervizije strokovnega dela na področju socialnega varstva izdaja licence za supervizorje. Socialna zbornica je pred leti že izvajala strokovno izobraževanje za supervizorje, ki ga je kasneje predala v izvajanje fakulteti za socialno delo zaradi očitka, da je nehigienično, da zbornica podeljuje supervizorjem licence in jih hkrati izobražuje. Ali lahko Socialna zbornica pripravi in izvaja izobraževanje skupaj s tujimi predavatelji za supervizorje v svojem izobraževalnem centru kot izvajalka programa, čeprav izdaja licence za supervizorje, ali je bolje, da program izvaja druga organizacija?

Komisija za preprečevanje korupcije (dalje komisija) je pri presoji vašega vprašanja v zvezi z opravljanjem izobraževalne dejavnosti Socialne zbornice za supervizorje, ki jim zbornica izdaja licence, ugotovila, da navedenega področja, ki se tiče (ne)dovoljenosti opravljanja določene dejavnosti s strani določene pravne osebe, ZIntPK ne ureja. Ker je Komisija pristojna le za razlago in tolmačenje določb ZIntPK, na vaše vprašanje ne more podati odgovora. Pristojnosti in dejavnosti, ki jih lahko opravlja Socialna zbornica, so določene v Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007-uradno prečiščeno besedilo), Statutu ter drugih internih aktih zbornice, zato vam svetujemo, da pred opravljanjem teh dejavnosti preverite pristojnosti vaše zbornice, za dodatna pojasnila pa se obrnite na ministrstvo, pristojno za socialne zadeve (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve).
Če predpisi dovoljujejo, da Socialna zbornica izvaja izobraževalne dejavnosti za supervizorje, ki jim izdaja tudi licence, je treba to dejavnost izvajati na način, da se prepreči morebitno nasprotje interesov, omejevanje konkurence ali neupravičeno dajanje prednosti komurkoli v tem procesu.

(odgovor z dne 31.1.2012 št. 06262-1/2012-16)

Član Sveta Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju: agencija), ki je najvišji organ odločanja agencije, je ustanovil dopolnilni s.p. za opravljanje iste dejavnosti kot agencija (kakovost in s tem povezani postopki kot tudi drugo svetovanje). Ali obstaja nasprotje interesov, če ista oseba opravlja obe dejavnosti? V zvezi s tem navajate, da se oseba pri vseh zadevah, kjer poslovno sodeluje z vlagateljem oziroma stranko v postopku na agenciji, izloči iz obravnave na Svetu agencije in ne vpliva na odločitve ostalih članov organa. Razen tega še navajate, da do dejavnosti omenjenega s.p. še ni prišlo, je pa bila poslana ena ponudba stranki, kjer pa ni prišlo do realizacije. Komisijo prosite za mnenje, kako ravnati v takem primeru.

Vaše vprašanje se v osnovi nanaša na (ne)združljivost hkratnega opravljanja večih služb oziroma funkcij. V zvezi s tem se določbe ZIntPK nanašajo le na funkcionarje, zato v vašem primeru niso relevantne; v nadaljevanju pa pojasnjujemo, kakšna je ureditev na področju nasprotja interesov.
Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK opredeljeno kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati okoliščine konkretnega primera, ki kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Organi Nacionalne agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju: agencija), ki je bila ustanovljena na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06-uradno prečiščeno besedilo, 59/07, 64/08, 86/09, 78/11, v nadaljevanju: ZViS), so: svet agencije, direktor in pritožbena komisija. Svet agencije je najvišji organ odločanja agencije. Svet agencije opravlja naslednje naloge: imenuje in razrešuje direktorja agencije in člane pritožbene komisije in njihove namestnike, določi postopke in merila za zunanje evalvacije in akreditacije, odloča o akreditacijah visokošolskih zavodov, študijskih programov, določa merila za uvrstitev strokovnjakov v register strokovnjakov, imenuje skupine strokovnjakov za zunanje evalvacije, določi postopke in merila za zagotavljanje kakovosti delovanja agencije, sodeluje pri pripravi predloga finančnega načrta agencije in daje soglasje k načrtu dela ter poročilu o delu poslovanja agencije, sprejme cenik storitev agencije in opravlja druge naloge v skladu z zakonom o osnovnem šolstvu in letnim delovnim načrtom dela. Člani sveta agencije v smislu 51.h člena ZViS delujejo strokovno, samostojno in neodvisno. Pri izvajanju nalog in sprejemanju odločitev upoštevajo načela preprečevanja konflikta interesov in izjavo, s katero se zavežejo k spoštovanju načel iz tega člena.
Ob upoštevanju navedenih določb in nalog sveta agencije Komisija meni, da dejstvo, da je član sveta agencije hkrati nosilec poslovnega subjekta (s.p.), ki opravlja enake naloge kot agencija, pri članu sveta ne povzroča avtomatičnega nasprotja interesov. Nasprotje interesov lahko nastane v primeru, ko član sveta sprejema in odloča o zadevah, povezanih z opravljanjem nalog agencije, ki jih tudi sam opravlja kot samostojni podjetnik ali če bi kot član sveta agencije sodeloval oziroma odločal v postopkih javnega naročanja agencije, na katerega bi se prijavil tudi njegov poslovni subjekt (s.p.). Ob nastopu okoliščin, ki lahko povzročijo nasprotje interesov, je član sveta agencije v smislu 38. člena ZIntPK dolžan obvestiti svojega predstojnika, to je predsednika sveta oziroma se (samo) izločiti iz vseh faz odločanja, povezanih z zadevo, v kateri lahko nastane nasprotje interesov.

(odgovor z dne 26.1.2012 št. 06262-1/2012-9)

Poslanka, ki je sicer zdravnica in bo tudi opravljala petinsko delo, ima že dalj časa (nekaj let) podjetje – javni zavod, ki ne posluje in tudi nikoli ni. Odprla ga je, ker je upala na podelitev koncesije, ki je nikoli ni dobila. Ali mora poslanka javni zavod zapreti, da ne bi prišlo do konflikta interesov oziroma ali lahko podjetje miruje?

Komisija uvodoma ugotavlja, da nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi ureja Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005-uradno prečiščeno besedilo, 108/2008, 39/2011, v nadaljevanju: ZPos), za katerega razlago in tolmačenje Komisija ni pristojna, temveč odloča o opravljanju dodatne dejavnosti poslancev pristojno delovno telo državnega zbora (mandatno volilna komisija). Zaradi navedenega se je komisija pri odgovoru na vaše vprašanje ukvarjala le z vprašanjem morebitnega nasprotja interesov v smislu določb ZIntPK.
ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi funkcionarji in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes uradne osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenih določb komisija meni, da dejstvo, da je uradna oseba (poslanec) ustanovitelj poslovnega subjekta (zavoda) še ne povzroča avtomatično nasprotja interesov. Do nasprotja interesov bi lahko prišlo le v primeru, če bi poslanec sodeloval pred državnim zborom v katerem koli postopku dodelitve javnega naročila, koncesije ali drugih pravic, v katerem bi nastopal kot ponudnik tudi poslovni subjekt, katerega ustanovitelj je, oziroma bi na kakršenkoli način deloval v korist zavoda, katerega ustanovitelj je. Uradna oseba se je dolžna izogibati okoliščinam, ki povzročajo nasprotje interesov in se je se je v primeru, da nastopijo takšne okoliščine, dolžna izločiti iz vseh faz postopkov, v katerih obstaja možnost za nastanek nasprotja interesov.
Glede vprašanja o ukinitvi zavoda Komisija meni, da določbe ZIntPK o nasprotju interesov ne zahtevajo ukinitve poslovnega subjekta, ki ga je ustanovila poslanka.

(odgovor z dne 26.1.2012 št. 06262-1/2012-8)

Ali gre v primeru, ko je predsednik Sveta staršev OŠ obenem tudi član Sveta OŠ kot predstavnik ustanovitelja, za nasprotje interesov? Kako obravnavati svetnika občinskega sveta, ki nagovarja druge svetnike in izvaja pritisk nad njimi, da pridejo na sejo občinskega sveta uro kasneje zato, da prve točke seje ne bi bile potrjene?

ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi člani organov upravljanja v subjektih javnega prava (med te sodijo tudi člani sveta javnega zavoda, ki je organ upravljanja javnega zavoda) in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.

Dejstvo je, da so lahko interesi ustanovitelja v določenih primerih drugačni od interesov uporabnikov, ki jih zastopajo starši. V konkretnem primeru to pomeni, da bi moral biti – ob upoštevanju predstavljenih določb ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov – član Sveta OŠ kot predstavnik ustanovitelja, ki je hkrati član Sveta staršev iste OŠ, izločen iz odločanja o vprašanjih, glede katerih interesi ustanovitelja ne sovpadajo z interesi uporabnikov (staršev). V nasprotnem primeru bi se utegnil ustvariti najmanj videz, da zasebnim interesom, ki jih ima kot starš, daje prednost pred javnim interesom, ki ga je dolžan zasledovati v imenu ustanovitelja (precej verjetno pa je, da ne bi šlo zgolj za videz, ampak bi bilo tudi dejansko tako). Ker lahko to ohromi delo sveta zavoda in sproža številna vprašanja in dvome, je komisija mnenja, da je tveganje za nastanek tovrstnega nasprotja interesov primerno vnaprej izključiti na način, da ustanovitelj za predstavnika v svetu zavoda ne imenuje osebe, ki je obenem član Sveta staršev oziroma obratno.

V zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na ravnanje občinskega svetnika, ki naj bi na druge svetnike izvajal pritisk, da pridejo na sejo občinskega sveta uro kasneje zato, da prve točke seje ne bi bile potrjene, konkretnejšega odgovora zaradi pomanjkanja podatkov o tem, za kakšne vrste pritisk gre, ne moremo dati. Kadar ne gre za grožnje, ki izpolnjujejo znake kaznivega dejanja prisiljenja (132. člen Kazenskega zakonika) ali za podkupovanje, ki izpolnjuje znake katerega od korupcijskih kaznivih dejanj, predpisi sankcij za tistega, ki se poslužuje tovrstnega ravnanja ne predvidevajo, kar pa ne pomeni, da je takšno ravnanje dopustno ali sprejemljivo. Komisija takšno ravnanje, ki kaže na pomanjkanje integritete posameznika, obsoja, obenem pa izraža skrb – zlasti, ker naj bi se tovrstnega ravnanja posluževal nosilec javne funkcije, ki mora po mnenju komisije delovati ne samo zakonito in v javnem interesu, temveč tudi na način, ki kaže na visoko zastavljene etične standarde, s katerimi je pozitiven zgled širši javnosti in posameznikom, in na način, ki ne poglablja javnega nezaupanja v institucije in ogroža njihove integritete.
Ravnanje s pričakovano stopnjo integritete pa na drugi strani tudi od posameznikov – funkcionarjev, ki so deležni pritiska, zahteva, da se temu pritisku ne uklonijo oziroma da o tem obvestijo pristojne organe. V zvezi s tem opozarjamo na 24. člen ZIntPK, skladno s katerim lahko uradna oseba (to je tudi občinski svetnik), ki iz utemeljenih razlogov meni, da se od nje zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali se s tem namenom nad njo izvaja psihočno ali fizično nasilje v zvezi s tem obrne na svojega nadrejenega, če tega nima ali ta če to ni mogoče, pa na Komisijo za preprečevanje korupcije. Pristojna oseba ali komisija na podlagi prijave oceni dejansko stanje, po potrebi izda ustrezna navodila za ravnanje in ukrene, kar je potrebno, da se preprečijo nezakonite ali neetične zahteve ali nastanek škodljivih posledic.

Odgovor z dne 21.8.2012 št. 06262-1/2012-125

Ali je lahko žena učitelja na osnovni šoli predstavnica staršev v svetu staršev te iste osnovne šole?

Skladno s 66. členom Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/2007-uradno prečiščeno besedilo, 36/2008, 58/2009 in 20/2011), se za organizirano uresničevanje interesa staršev v javnem vrtcu oziroma šoli oblikuje svet staršev. Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka.

Naloge sveta staršev so naslednje:
– predlaga nadstandardne programe,
– daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,
– sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja vrtca oziroma šole, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu,
– daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja,
– razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,
– obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,
– voli predstavnike staršev v svet vrtca oziroma šole in druge organe šole,
– lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje,
– v dogovoru z vodstvom šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Za razliko od predstavnikov staršev, ki so imenovani v svet šole (organ upravljanja), člani sveta staršev nimajo statusa uradne osebe po ZIntPK. Zakona, ki bi zakoncem učitelja na osnovni šoli izrecno prepovedoval, da so imenovani v svet staršev, ni. Je pa komisija tudi v zvezi z ravnanjem oseb, ki nimajo statusa uradnih oseb po ZIntPK, v zvezi z izogibanjem nasprotju interesov, sprejela sistemsko načelno mnenje št. 06211-9/2012/23 z dne 3.7.2012, ki vam ga posredujemo v prilogi. Sistemsko načelno mnenje naj vam služi kot minimalen standard, ki smo ga dolžni spoštovati vsi, ki delujemo v javnem interesu, tudi če nimamo statusa uradne osebe po ZIntPK.

Kot članica sveta staršev bi se lahko znašli v situaciji, ko bi odločali tudi o zadevi, ki se nanaša konkretno na vašega zakonca, na primer v zvezi z obravnavo pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom ali pri oblikovanju mnenja o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja, v primeru da bi vaš zakonec kandidiral za ravnatelja; v teh primerih ste se dolžni iz obravnave takšne zadeve izločiti.

Odgovor z dne 24.09.2012 št. 06262-1/2012-141

Ali gre v primeru, ko je član nadzornega odbora občine hkrati tudi hišnik oziroma skrbnik večnamenskega kulturnega centra, s katerim ima občina sklenjeno podjemno pogodbo, za nasprotje interesov?

Kdo sme oziroma ne sme biti član nadzornega odbora občine, določa tretji odstavek 32.a člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), ki ga je pristojno tolmačiti Ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Prilagamo izpis tega člena (gl. predvsem tretji odstavek); za podrobnejšo razlago pa se prosimo obrnite na pristojno ministrstvo, saj komisija ni pooblaščena za tolmačenje tega predpisa:

»32.a člen Zakona o lokalni samoupravi

Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet. Občinski svet imenuje člane nadzornega odbora najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni uslužbenci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Glede razrešitve člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi iz določbe prvega odstavka 37.a člena tega zakona. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.«

Iz zgoraj navedene določbe po naši neobvezni oceni izhaja, da ni ovir za to, da bi bil hišnik kulturnega centra član nadzornega odbora občine, čeprav občina financira ta kulturni center. Opozarjamo pa, da je član nadzornega odbora občine v skladu z 10. točko 4. člena ZIntPK uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Da se izogne morebitnemu nasprotju interesov, se mora član nadzornega odbora, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini, izločiti iz postopkov nadzora oziroma odločanja, ki se kakorkoli nanašajo na subjekt (objekt), katerega hišnik oziroma oskrbnik je, saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da svojih javnih nalog v nadzornem odboru občine v delu, ki se nanaša na ta subjekt (objekt), ne opravlja nepristransko in objektivno oziroma da pri tem deluje v korist svojega delodajalca.

Odgovor z dne 17.09.2012 št. 06262-1/2012-135

Ali je lahko ravnatelj OŠ član občinskega sveta in ali se lahko odpove pozivu OVK za imenovanje v občinski svet?

Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v pravni osebi javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad delom te pravne osebe (med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke).

Po oceni komisije član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar ne opravlja neposrednega nadzora nad delom osnovne šole (javnega zavoda). To pomeni, da ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z delom ravnatelja osnovne šole, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko ravnatelj osnovne šole, ki jo sofinancira občina, v kateri opravlja občinski svetnik svojo funkcijo.

Ne glede na to, da sta navedeni funkciji združljivi, pa opozarjamo na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati ravnatelj osnovne šole. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali odločanja o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri opravlja naloge ravnatelja. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega zavoda, v katerem zaseda položaj ravnatelja. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, mora biti član občinskega sveta izločen iz postopka obravnave in glasovanja občinskega sveta o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri je ravnatelj. Prav tako se je dolžan izločati iz drugih postopkov in zadev iz pristojnosti občinskega sveta, ki bi se nanašali na osnovno šolo, v kateri je ravnatelj.

Ali se lahko ravnatelj odpove pozivu OVK, ni materija, ki bi jo urejal ZIntPK, zato vam predlagamo, da se za pojasnilo v tem delu obrnete na Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (bivšo SVLR).

Odgovor poslan dne 13.11.2012 št.  06240 – 1 / 2012 – 148

Predsednik nadzornega odbora občine je pričel z delom v odvetniški pisarni, ki občasno opravlja pravne storitve za občino. Ali lahko kljub temu še naprej opravlja funkcijo predsednika nadzornega odbora občine?

Določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, se uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Predsednik nadzornega odbora občine skladno z določbami ZIntPK nima statusa funkcionarja, zato se zanj določbe ZIntPK v zvezi z nezdružljivostjo funkcij ne uporabljajo. Nezdružljivost funkcij za člane nadzornih odborov občine podrobneje ureja Zakon o lokalni samoupravi, ki v 32.a členu določa, da člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, tajnik občine, javni uslužbenci občinske uprave, člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev. Za tolmačenje te ureditve je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, zato predlagamo, da se za podrobnejšo razlago obrnete na njihove pristojne službe.

So pa predsednik in člani nadzornega odbora občine uradne osebe, kar pomeni, da jih v celoti zavezujejo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov. Nasprotje interesov je v 12. točki 4. člena ZIntPK definirano kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes.

Komisija zato opozarja, da se je predsednik nadzornega odbora občine dolžan izogibati nasprotju interesov ter mora biti dosledno izločen iz vseh postopkov nadzora oziroma odločanja nadzornega odbora v zadevah, ki se kakorkoli nanašajo na subjekt/odvetniško pisarno, kjer dela (glede na to, da ta odvetniška pisarna opravlja storitve za občino), saj bi se v nasprotnem primeru utegnil ustvariti najmanj videz, da svojih javnih nalog v funkciji predsednika nadzornega odbora občine v delu, ki se nanaša na delo te odvetniške pisarne, ne opravlja nepristransko in objektivno. Prav tako je po oceni komisije primerno, da ta oseba v odvetniški pisarni ne opravlja nobenega dela, ki je povezano z občino, v kateri je predsednik nadzornega odbora.

Odgovor z dne 03.05.2013 št. 06240-1/2013-71