Arhivi

Menite, da bi poslanca, ki je hkrati tudi predsednik sindikata na podlagi prvega odstavka 27. člena in drugega odstavka 28. člena ZIntPK moral organ Sindikata razrešiti. Zanima vas ali 30-dnevni rok iz drugega odstavka 28. člena ZIntPK začne teči z dnem potrditve mandata in ali zadostuje razrešitev na občnem zboru.

Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005-uradno prečiščeno besedilo, 109/2008, 39/2011, v nadaljevanju: ZPos) v 4. členu določa, da poslanec ne sme opravljati funkcije ali dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva s funkcijo poslanca. Isti zakon v III. poglavju (10. do 14. člen) vsebuje določbe v zvezi z nezdružljivostjo funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi.
Glede na to, da nezdružljivost za poslance ureja specialen zakon, to je ZPos, zanje ne veljajo določbe o nezdružljivosti, opredeljene v 26. in 27. členu ZIntPK (ZIntPK se namreč v javnem sektorju uporablja le, če drug zakon istih vprašanj ne ureja drugače). Komisija za preprečevanje korupcije lahko tolmači in razlaga le določbe ZIntPK, zato vam ne moremo izdati mnenja o materiji, ki je urejena v ZPos, ampak vam svetujemo, da svoje vprašanje naslovite na pristojno delovno telo Državnega zbora.

(odgovor z dne 23.2.2012 št. 06240-1/2012,38)

Ali je dopustno skleniti pogodbe o zaposlitvi na strokovno – tehnično delovno mesto v občinski upravi z osebo, ki je hkrati član občinskega sveta.

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon vprašanj ne ureja drugače. Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene.

Po 37.b členu ZLS funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Po neobvezujoči oceni komisije iz te določbe izhaja, da član občinskega sveta ne more biti hkrati zaposlen v občinski upravi – niti kot strokovno tehnično osebje/hišnik.

Glede na to, da komisija ni pristojna razlagati določb ZLS, komisija svetuje, da se s tem vprašanjem obrnete na Ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Pred pridobitvijo mnenja pristojnega ministrstva sklenitev pogodbe o zaposlitvi z občinskim svetnikom odsvetujemo.

(odgovor z dne 3.7.2012 št. 06240-1/2012-102)

Sprašujete za mnenje o združljivosti funkcije člana občinskega sveta s funkcijo predsednika krajevne skupnosti.

Komisija je vprašanja o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev pristojna razlagati le z vidika določb ZIntPK, ki v smislu 3. člena velja v primeru, če drug zakon vprašanj ne ureja drugače.
Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in deli v občinski upravi oziroma službi ožjega dela občine ureja Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37. b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene. Po 37. b členu ZLS funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijama, za katere tako določa zakon. Iz navedene določbe izhaja, da je funkcija člana občinskega sveta nezdružljiva z delom v službi ožjega dela občine, kar po mnenju komisije pomeni, da član občinskega sveta lahko opravlja funkcijo v svetu krajevne skupnosti, ne sme pa opravljati dela v službi krajevne skupnosti.
Glede na to, da komisija ni pristojna razlagati določb ZLS, predlagamo, da se s tem vprašanjem obrnete na ministrstvo, pristojno za lokalno samoupravo (bivša Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko).

(odgovor z dne 23.2.2012 št. 06240-1/2012,37)

Prosite za pojasnilo v zvezi s pojmi ustanoviteljskih pravic in upravljavskih upravičenj. Komisijo sprašujete, kaj sodi pod pojem upravljavskih upravičenj in kaj pod pojem ustanoviteljskih pravic s poudarkom na javnem podjetju-d.o.o., da bo možno opredeliti naloge in pristojnosti skupnega organa. Dilema je še posebej vezana na imenovanje in razrešitev direktorja javnega podjetja, če javno podjetje nima nadzornega sveta in se je pojavila zaradi prenehanja veljavnosti 27. člena ZGJS, ki ga je črtal ZUKN.

Komisija izrecnega odgovora na vaše vprašanje ne more podati, ker vsebine pojmov glede ustanoviteljskih in upravljavskih upravičenj v javnih podjetjih ne ureja ZIntPK, temveč Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009-uradno prečiščeno besedilo, 33/2011, 91/2011, v nadaljevanju ZGD), ki se na podlagi 28. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (uradni list RS, št. 32/93, 38/2010, v nadaljevanju ZGJS) uporablja za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja. Komisija vam lahko poda le svoje mnenje, ki pa je nezavezujoče.
ZGD v 505. členu določa pristojnosti družbenikov v gospodarskih družbah z omejeno odgovornostjo. Družbeniki po navedeni določbi odločajo o: sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička; zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov; vračanju naknadnih vplačil; delitvi in prenehanju poslovnih deležev; postavitvi in odpoklicu poslovodij (direktorjev); ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij; postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca; uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju; zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem, in drugih zadevah, za katere tako določa ta zakon ali družbena pogodba.
Vlogo družbenikov v javnih podjetjih, katerih ustanoviteljice so občine, izvajajo občine kot ustanoviteljice oziroma v njihovem imenu občinski sveti. Ti imajo po mnenju Komisije pravico odločati o vprašanjih, o katerih po 505. členu ZGD odločajo družbeniki. Med pristojnosti občinskega sveta (družbenika) sodi tudi imenovanje in odpoklic poslovodij (direktorjev) javnega podjetja.
Izhajajoč iz navedenih določb Komisija meni, da so pristojnosti, ki jih ZGD določa za družbenike gospodarskih družb z omejeno odgovornostjo hkrati tudi pristojnosti občinskih svetov občin ustanoviteljic javnega podjetja, ki posluje kot družba z omejeno odgovornostjo. Občinski svet lahko odločanje o posamičnih zadevah, ki so določene v 505. členu ZGD z Odlokom prenese tudi na skupščino družbenikov oziroma svet ustanoviteljev.
Ob upoštevanju navedenega, komisija v zvezi z dodelitvijo ustanoviteljskih pravic skupnemu organu ustanoviteljev meni, da občinski svet občine ustanoviteljice lahko prenese na skupni organ ustanoviteljev le naloge, določene v 505. členu ZGD, med katere pa ne spadajo naloge vodenja poslov niti nadzora nad vodenjem in poslovanjem javnega podjetja, ki predstavljajo upravljanje in nadzor in ne sodijo med ustanoviteljske pravice.

(odgovor z dne 22.2.2012 št. 06240/2012-35)

Ali je lahko občinski svetnik hkrati tudi pomočnik ravnatelja v osnovni šoli, ki jo sofinancira občina, v kateri svetnik opravlja svojo funkcijo?

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in nasprotje interesov.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v pravni osebi javnega ali zasebnega prava, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad delom te pravne osebe (med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke).
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Pomočnik ravnatelja v osnovi ne opravlja dejavnosti zastopanja, nadzora ali upravljanja javnega zavoda, pa tudi sicer po oceni komisije član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar ne opravlja neposrednega nadzora nad delom osnovne šole (javnega zavoda). To pomeni, da ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z delom pomočnika ravnatelja osnovne šole, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko pomočnik ravnatelja osnovne šole, ki jo sofinancira občina, v kateri opravlja občinski svetnik svojo funkcijo.
Ne glede na to, da sta navedeni funkciji združljivi, vas Komisija opozarja le na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati pomočnik ravnatelja osnovne šole. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe, bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali odločanja o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri opravlja naloge pomočnika ravnatelja. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega zavoda, v katerem je zaposlen. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan ob sprejemanju občinskega proračuna izločiti iz postopka obravnave in glasovanja o dodeljevanju sredstev osnovni šoli, v kateri je pomočnik ravnatelja, in sicer v tistem delu, ki se nanaša na dodelitev sredstev tej osnovni šoli. Prav tako se je dolžan izločati iz drugih postopkov v sklopu občinskega sveta, ki bi se nanašali na osnovno šolo, v kateri je zaposlen.

(odgovor z dne 21.2.2012 št. 06240-1/2012,34)

Ali je funkcija direktorja javnega podjetja v smislu ZIntPK združljiva s funkcijo člana občinskega sveta?

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju ZLS) in določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij in nasprotje interesov.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine in je pristojen za sprejem statuta občine, odlokov in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov razvoja občine, za sprejem občinskega proračuna in zaključnega računa, za nadzor nad delom župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Upoštevajoč navedene zakonske določbe, po mnenju komisije, član občinskega sveta kot nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega podjetja, zato ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja javnega podjetja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta občine lahko direktor javnega podjetja, katerega soustanoviteljica je občina, v kateri opravlja občinski svetnik svojo funkcijo.
Ne glede na to, da sta navedeni funkciji združljivi, vas komisija opozarja na možnost nastanka nasprotja interesov pri članu občinskega sveta, ki je hkrati direktor javnega podjetja. V smislu 12. točke 4. člena ZIntPK so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob upoštevanju navedene določbe, bi nasprotje interesov lahko nastalo pri članu občinskega sveta v primeru, da bi kakorkoli sodeloval v postopku predlaganja ali odločanja o dodeljevanju sredstev javnemu podjetju, katerega direktor je. Nasprotje interesov torej nastane, če član občinskega sveta sodeluje v katerikoli fazi postopka, v kateri obstaja možnost, da svoje funkcije ne bo opravljal objektivno in nepristransko, ampak bo deloval v korist javnega podjetja, katerega zastopnik je. Da bi se izognil morebitnemu nasprotju interesov, se je član občinskega sveta dolžan izločiti iz postopka obravnave in glasovanja o dodeljevanju sredstev javnemu podjetju, katere zastopnik je, tako na Odboru za okolje in prostor kot tudi pri sprejemanju občinskega proračuna oziroma rebalansa proračuna in sicer v delu, ki se nanaša na dodelitev sredstev javnemu podjetju.

(odgovor z dne 21.2.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012,31)

Navajate, da namerava sodnica opraviti predavanje o novostih zakona za profesionalne uporabnike. Predavanje naj bi izvajala preko podjetja X d.o.o., katerega direktor je sodničin mož. V dopisu navajate, da se vam je zastavilo vprašanje, ali je morebiti tako opravljanje dejavnosti v neskladju z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ne glede na to, da gre za pedagoško dejavnost, ki ne bi ovirala sodničinega dela in je v smislu 42. člena Zakona o sodniški službi dovoljena.

Komisija je vaše vprašanje presojala le z vidika določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK), ki urejajo omejitve poslovanja, ni pa posegala v presojo nezdružljivosti sodniške funkcije z ostalimi dejavnostmi, ker to vprašanje ureja Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07). Bi pa v zvezi s tem opozorili, da pedagoška dejavnost ne sme preiti v svetovalno dejavnost ali biti izvrševana na način, ki krni integriteto sodniške funkcije in/ali ustvarja videz ali celo dejansko nasprotje interesov – to je tako odgovornost pravosodnega funkcionarja, kot tudi njegovega predstojnika.
Kar se tiče omejitev poslovanja, ZIntPK v prvem odstavku 35. člena določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja koncesij med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezana delovati skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali v katerih je funkcionar ali njegov družinski član neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku velja prepoved poslovanja tudi med organom ali organizacijo javnega sektorja in funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Navedeno pomeni, da Okrožno sodišče ne bo smelo naročiti oziroma poslati svojih predstavnikov na izobraževanje, ki ga bo preko podjetja svojega soproga izvajala sodnica tega sodišča, četudi Zakon o sodniški službi sodnici take dejavnosti ne preprečuje.

(odgovor z dne 21.2.2012 št. 06240-1/2012,26)

Ali je lahko svetnik v občinski upravi tudi član kluba, predsednik kluba?

Funkciji občinskega svetnika in predsednika društva sta skladno z ZIntPK združljivi, saj so društva poleg ustanov in političnih strank izrecno navedena kot izjema od subjektov, v razmerju do katerih veljajo določbe v zvezi z nezdružljivostjo funkcij.
Hkrati vas opozarjamo na določbe ZIntPK v zvezi z omejitvami poslovanja v primeru, da bi vaš klub, katerega predsednik bi bil občinski svetnik občine, od te občine želel pridobiti sredstva.

(odgovor z dne 20.2.2012, pod spisovno št. 06240-1/2012,25)

Občina je z nekaterimi sosednjimi občinami ustanoviteljica javnega podjetja X d.o.o. Po ustanovitvenem odloku ima družba poleg uprave oziroma direktorja, skupščino in nadzorni svet, ki naj bi prevzel upravljavsko in nadzorno funkcijo. V 9. členu Odloka je določba, po kateri na skupščini izvršuje ustanoviteljske pravice župan oziroma oseba, ki jo on pooblasti. Nadalje odlok določa, da skupščina zagotavlja nadzor nad poslovanjem družbe in imenuje direktorja družbe, kljub temu, da je v istem členu določeno, da skupščina izvaja le ustanoviteljske pravice, ne pa tudi upravljavskih in nadzorstvenih. Glede na to, da ste v fazi prilagoditve družbene pogodbe spremenjenim določbam Odloka, komisijo prosite za mnenje ali so določbe Odloka glede nalog skupščine družbe zakonite.

Komisija izrecnega odgovora na vaše vprašanje ne more podati, ker tematike, na katero se sklicujete, to je ločitve nalog na ustanoviteljske, upravljavske in nadzorstvene v gospodarskih družbah, ne ureja ZIntPK, temveč Zakon o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS, 65/2009-uradno prečiščeno besedilo, 33/2011, 91/2011). Je pa komisija v povezavi z vašim vprašanjem pristojna presojati nezdružljivost funkcije župana z vidika določb ZIntPK.
Po 27. členu ZIntPK poklicni ali nepoklicni župan ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava, med katera sodijo tudi javna podjetja (pri nepoklicnih županih je ta prepoved nekoliko milejša kot pri poklicnih – več o tem gl. priloženo sistemsko pojasnilo o nezdružljivosti funkcij z opravljanjem pridobitne dejavnosti in članstvom v organih pravnih oseb). V smislu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09 in 51/10, v nadaljevanju: ZLS), ki v 61. členu določa, da lahko dvoje ali več občin skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje, občinski sveti za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin ter za uskladitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Med skupni organ, ustanovljen po 61. členu ZLS, štejejo po mnenju Komisije tudi skupščine javnih podjetij, ki opravljajo le ustanoviteljska upravičenja. Z vidika 27. člena ZIntPK v povezavi z 61. členom ZLS je župan lahko član skupščine javnega podjetja kot predstavnik ustanovitelja, če skupščina opravlja le ustanoviteljska upravičenja, dejavnost upravljanja (vodenja), nadzora in zastopanja pa opravljajo drugi organi javnega podjetja.
V primeru Javnega podjetja X je v 9. členu Odloka o ustanovitvi (v nadaljevanju: Odlok), kjer so določene pristojnosti skupščine, določeno, da skupščina izvaja samo ustanoviteljske pravice in ne sme izvajati upravljavskih in nadzorstvenih pravic. Javno podjetje ima poleg skupščine tudi direktorja, svet delavcev in nadzorni svet. Naloga nadzornega sveta je, da nadzoruje vodenje družbe.
Kar se tiče naloge skupščine iz 9. člena Odloka, po katerem skupščina zagotavlja nadzor nad poslovanjem družbe, komisija meni, da navedena naloga ne predstavlja izvajanja nadzorstvene pravice, v kolikor je skupščina zadolžena le za to, da poskrbi, da se nadzor nad poslovanjem družbe redno opravlja preko notranjih ali zunanjih organov nadzora. V primeru pa, da opravlja nadzor nad poslovanjem skupščina sama, predstavlja ta naloga dejavnost nadzora, kar posledično pomeni, da župan ne more biti član skupščine, ki opravlja poleg ustanoviteljskih pravic tudi nadzorstveno funkcijo.
V zvezi s pristojnostmi skupščine, ki jih določa Odlok, vam komisija svetuje, da pristojnost zagotovitve nadzora nad poslovanjem družbe v Družbeni pogodbi natančneje opredelite oziroma pojasnite, kaj predstavlja zagotovitev nadzora.

(odgovor z dne 20.2.2012 št. 06240-1/2012,24)

Ali je funkcija državnega sekretarja združljiva s funkcijo nepoklicnega župana? Ali je funkcija uradnika na položaju združljiva s funkcijo nepoklicnega podžupana? Ali je funkcija vodje kabineta predsednika vlade združljiva s funkcijo nepoklicnega podžupana?

Komisija je na postavljena vprašanja v okviru svoje pristojnosti odgovorila z vidika določb ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij poklicnih in nepoklicnih funkcionarjev. Po 3. členu ZIntPK velja ta zakon za javni sektor le, če drug zakon vprašanj, ki so urejena s tem zakonom, ne ureja drugače.
Nezdružljivost funkcij podžupanov z drugimi funkcijami primarno ureja Zakon o lokalni samouprav (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 67/08, 79/08, 51/10, v nadaljevanju: ZLS), predvsem njegov 37.b člen, določbe ZIntPK pa se uporabljajo le za opravljanje drugih dejavnosti, ki v ZLS niso navedene. ZIntPK med nezdružljive funkcije podžupanov ne uvršča funkcij v državnih organih, ki bi bile nezdružljive s funkcijo podžupana, kot so funkcija državnega sekretarja, uradnika na položaju ali vodje kabineta predsednika vlade, temveč tovrstno nezdružljivost ureja druga zakonodaja, predvsem ZLS. Ker komisija ni pristojna za razlago ZLS, vam na vaša vprašanja ne more odgovoriti, zato vam predlagamo, da vprašanja naslovite na Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

(odgovor z dne 13.2.2012 št. 06240-1/2012,16)