Arhivi

Ali lahko nepoklicno županjo, Svet javnega zavoda v soglasju z ustanoviteljem, imenuje za direktorico javnega zavoda? Ali lahko funkcijo nepoklicne županje opravlja še naprej ali mora podati odstopno izjavo oziroma zahtevo za razrešitev?

Nezdružljivost funkcije nepoklicnega podžupana z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37.b člen Zakona o lokalno samoupravi, ki v drugem odstavku določa, da funkcija podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Te druge funkcije oziroma dejavnosti so opredeljene v tretjem odstavku 27. člena ZIntPK. Tretji odstavek 27. člena ZIntPK določa, da prepoved iz prvega odstavka tega člena glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega in zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedene določbe izhaja, da funkcija nepoklicne podžupanje ni združljiva s funkcijo direktorice javnega zavoda s katerim je občina ustanoviteljsko povezana. V kolikor se bo nepoklicna županja odločila za opravljanje funkcije direktorice javnega zavoda, je dolžna odpraviti nezdružljivost v roku 30 dni od imenovanja oziroma izvolitve na položaj direktorice javnega zavoda.

(odgovor z dne 23.11.2011 št. 001-1/2011-912)

Minister je prejel vabilo za predavanje na fakulteti. Za predavanje bo prejel plačilo, ki pa bi ga doniral. Ali lahko minister kot funkcionar prejme plačilo za predavanje, ki bi ga nato doniral?

Prvi odstavek 26. člena ZIntPK določa, da poklicni funkcionar ob javni funkciji ne sme opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali premoženjske koristi. Nadalje drugi odstavek določa, da ne glede na določbo prvega odstavka poklicni funkcionar lahko opravlja pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno, športno in publicistično dejavnost ter vodi kmetijo in upravlja z lastnim premoženjem, razen če drug zakon ne določa drugače. Funkcionar, ki dobi dovoljenje delodajalca oziroma sklene pogodbo za opravljanje ene od naštetih dejavnosti, razen v primerih športne ali publicistične dejavnosti, vodenja kmetije ali upravljanja z lastnim premoženjem, mora v roku 8 delovnih dni od pričetka opravljanja dejavnosti o tem pisno obvestiti komisijo ter priložiti dovoljenje delodajalca in sklenjeno pogodbo za opravljanje dejavnosti ali poklica.
Ker gre v konkretnem primeru za izvedbo enkratnega predavanja, minister komisije skladno z ZIntPK ni dolžan obveščati o izvedbi predavanja v smislu drugega odstavka 26. člena ZIntPK. Komisija ocenjuje, da je izvedba enkratnega predavanja z vidika določbe 26. člena ZIntPK dopustna. Komisija hkrati predlaga, da minister v skladu s še vedno veljavnim Sklepom Vlade RS št: 130-00/2004-3 in namenom ZIntPK, kot izhaja iz 1. člena ZIntPK, opravi predavanje neodplačno ali izvajalcu predavanja predlaga, naj sredstva namenjena za plačilo predavanja nakaže neposredno donirancu.

(odgovor z dne 15.11.2011 št. 001-1/2011-890)

Podžupan občine je hkrati član sveta zavoda, katerega soustanoviteljica je občina. Zavod je bil ustanovljen kot zasebni zavod po Zakonu o zavodih in ne opravlja javne službe niti nima javnih pooblastil. Zakonitost delovanja tega zavoda je pregledalo Računsko sodišče in ugotovilo, da je občina z ustanovitvijo zasebnega zavoda kršila 2. odstavek 1. člena Zakona o zavodih in občini naložilo uskladitev dejavnosti zasebnega zavoda z Zakonom o zavodih. Ali je ugotovljena kršitev zakonodaje pri ustanovitvi tega zavoda, relevantna okoliščina za ugotovitev združljivosti funkcije podžupana s članstvom v organu upravljanja zavoda?

Komisija je v zvezi z združljivostjo funkcije nepoklicnega podžupana s članstvom v svetu zavoda, katerega soustanoviteljica je občina, tej občini že podala pojasnilo dne 19.9.2011. V pojasnilu je Komisija izpostavila mnenje Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljevanju SVRL). SVLR je v svojem mnenju navedla, da občina ob upoštevanju določbe 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 121/91 in sprem. V nadaljevanju ZZ) ne more ustanoviti zasebnega zavoda, saj navedena določba določa, da se za opravljanje javnih služb ustanovijo javni zavodi. Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo, kar pomeni, da če občina ustanovi zavod, je ta zavod javni zavod.
V primeru ustanovitve zavoda je tudi Računsko sodišče RS ugotovilo kršitev določb ZZ in naložilo občini uskladitev dejavnosti zasebnega zavoda z določbami ZZ.
Ob upoštevanju navedenega komisija meni, da je v obravnavanem primeru potrebno pri presoji združljivosti funkcije podžupana s članstvom v svetu zasebnega zavoda, upoštevati določbe ZZ, na podlagi katerih temelji mnenje Računskega sodišča in tudi SVRL in iz katerih izhaja, da zavod, katerega soustanoviteljica je občina, četudi ta ne opravlja javne službe, deluje kot javni zavod. V navedenem primeru je po mnenju Komisije podana nezdružljivost funkcije podžupana s članstvom v svetu Zavoda, skladno s tretjim odstavkom 27. člena ZIntPK.

(odgovor z dne 21.10.2011 št. 001-1/2011-842)

Kdaj dejansko nastopi v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije nezdružljivost funkcije poslanca v državnem zboru in funkcije župana občine? Ali je to takrat, ko je župan dejansko izvoljen kot poslanec oziroma, ko vloži kandidaturo?

Nezdružljivost funkcije poslanca in župana, na katerega se nanaša vaše vprašanje, ne ureja ZIntPK, temveč Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005, uradno prečiščeno besedilo, 109/2008, 39/2011, v nadaljevanju ZPos), za njegovo razlago komisija ni pristojna, temveč je za pristojna Mandatno volilna komisija Državnega zbora.
Ne glede na navedeno, navajamo relevantne določbe Zpos, ki veljajo za določen primer. Drugi odstavek 10. člena Zpos določa, da poslanec ne sme opravljati funkcije župana in podžupana v občini. Po 11. členu Zpos z dnem potrditve poslanskega mandata poslancu preneha funkcija, ki ni združljiva s funkcijo poslanca, oziroma delo v državnem organu.
Iz 11. člena Zpos izhaja, da funkcija, ki ni združljiva s funkcijo poslanca (n.pr. funkcija župana) preneha z dnem potrditve mandata poslancu.

(odgovor z dne 17.10.2011 št. 001-1/2011-831)

Ste lastnik zasebnega podjetja, v katerem ste tudi zaposleni, hkrati pa ste tudi član občinskega sveta in član nadzornega sveta javnega komunalnega podjetja, katerega lastnik je matična občina. Pred časom ste se prijavili na delovno mesto direktorja javnega komunalnega podjetja in prišli v ožji izbor, vendar pogodbe o zaposlitvi še niste sklenili. Ker ste v komunalnem podjetju član nadzornega sveta, kar je nezdružljivo s funkcijo direktorja, nameravate iz članstva nadzornega sveta odstopiti po podpisu pogodbe o zaposlitvi. Komisiji naslavljate naslednja vprašanja: Ali je res, da lahko nastopite delo direktorja šele 6 mesecev po odstopu iz funkcije člana nadzornega sveta, ali je delo direktorja javnega komunalnega podjetja združljivo z mestom občinskega svetnika in ali lahko v zasebnem podjetju, kjer ne gre za konkurenčno dejavnost zadržite mesto direktorja brez delovnega razmerja?

Komisija vam lahko odgovori le na vprašanja, ki jih ureja ZIntPK in se nanašajo na nezdružljivost funkcij funkcionarjev ter omejitve poslovanja, za razlago katerih je pristojna.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Iz 29. člena ZLS izhaja, da je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja in odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Glede na to, da član občinskega sveta, ki je nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnega podjetja, ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja javnega podjetja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko direktor javnega komunalnega podjetja, ki ga je ustanovila občina.
Glede poslovanja komunalnega podjetja z občino oziroma dodeljevanjem sredstev iz občinskega proračuna komunalnemu podjetju, katerega zastopnik je član občinskega sveta, vas Komisija opozarja na določbe 35. člena ZIntPK o omejitvah poslovanja in z njimi povezano nasprotje interesov. V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in javnim podjetjem, katerega zastopnik je član občinskega sveta, ne velja za pridobivanje sredstev za delovanje javnega podjetja pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka oziroma posla javnemu podjetju.
Na vprašanja o nastopu dela direktorja po 6 mesecih od izstopa iz članstva v nadzornem svetu in o zadržanju mesta direktorja v zasebni družbi brez sklenitve delovnega razmerja, vam komisija ne more odgovoriti, ker ZIntPK, za katerega razlago je Komisija pristojna, teh področij ne ureja. V zvezi s tem vam lahko le svetujemo, da v pravni službi javnega komunalnega podjetja preverite, ali so takšna pravila določena v zakonodaji s področja gospodarskih družb oziroma v njihovih splošnih aktih oziroma statutu.

(odgovor z dne 13.10.2011 št. 001-1/2011-825)

Ali je lahko sekretar zveze hkrati tudi predsednik druge zveze ali organizacije?

Komisija ugotavlja, da se postavljeno vprašanje o nezdružljivosti sekretarja zveze z nalogami predsednika zveze ne nanaša na področje nezdružljivosti funkcij, ki ga ureja ZIntPK in za tolmačenje katerega je pristojna Komisija. ZIntPK namreč ureja nezdružljivost funkcij z drugimi dejavnostmi le za funkcionarje (poklicne ali nepoklicne) in ne posega na področje nezdružljivosti opravljanja nalog oseb, ki nimajo statusa funkcionarja.
Kot usmeritev k rešitvi vašega vprašanja vam lahko le svetujemo, da se obrnete na organe obeh zvez, v katerih nastopa navedena oseba, da preverijo ali je področje nezdružljivosti opravljanja nalog oseb na položajih urejeno v internih aktih oziroma statutih zvez.

(odgovor z dne 13.10.2011 št. 001-1/2011-824)

Ali je lahko direktor javnega zavoda, ustanovljenega s strani občine z namenom pomoči socialno ogroženim tudi družbenik oziroma ustanovitelj podjetja (d.o.o.), ki ima osnovno dejavnost nastanitev starejših in invalidnih oseb oziroma ali gre v tem primeru za konflikt interesov?

V vašem primeru primarno ne gre za vprašanje konflikta interesov, ampak za vprašanje (ne)združljivosti posameznih dejavnosti oziroma položajev. Določbe 26. člena ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost funkcij, se uporabljajo le za funkcionarje, ki so določeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Direktor javnega zavoda, ustanovljenega s strani občine, je v skladu z 9. in 10. točko 4. člena ZIntPK poslovodna in uradna oseba, nima pa statusa funkcionarja. To pomeni, da v ZIntPK ni omejitev, ki bi direktorju javnega zavoda preprečevale ustanovitev oziroma lastništvo poslovnega deleža v d.o.o.; ne izključujemo pa možnosti, da te omejitve obstajajo v drugi zakonodaji (npr. v delovnopravni zakonodaji v delu, ki ureja konkurenčno prepoved), katere razlaga in tolmačenje pa ni v pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije.
Sama ustanovitev d.o.o. (če je skladna z zakonodajo) ne more pomeniti konflikta interesov, bi pa do njega lahko prišlo npr. v primeru, če bi direktor javnega zavoda sklepal posle s podjetjem, katerega ustanovitelj oziroma družabnik je. V tem primeru mora biti direktor javnega zavoda kot uradna oseba pozoren na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne, svoje službe pa ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničil kakšen nedovoljen zasebni interes. Nasprotje interesov ZIntPK sicer definira kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog; zasebni interes uradne osebe pa pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (prim. 12. in 13. točko 4. člena ZIntPK).

(odgovor z dne 6.10.2011 št. 001-1/2011-817)

Navajate, da bi za poveljnika civilne zaščite želeli imenovati občinskega svetnika. S prejšnjim poveljnikom civilne zaščite ste imeli za opravljanje te funkcije sklenjeno podjemno pogodbo, kjer je bil določen znesek za plačilo pripravljenosti, intervencij in povračilo materialnih stroškov. Tokrat bi pravico do plačila uredili z dopolnitvijo Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles in članov drugih občinskih organov, po katerem naj bi poveljniku civilne zaščite pripadalo nadomestilo v višini 10% plače poklicnega župana, za vsako intervencijo nad 4 ure pa še dodatno 15% od nadomestila. Glede na določbe Zakona o lokalni samoupravi, ki govori o nezdružljivosti funkcije občinskega funkcionarja z delom v občinski upravi. Ali je opravljanje funkcije poveljnika civilne zaščite in funkcije občinskega svetnika nezdružljivo?

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS), določb ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij nepoklicnih funkcionarjev in omejitve poslovanja ter iz določb Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06-uradno prečiščeno besedilo, 97/10, v nadaljevanju: ZVNDN), ki ureja področje civilne zaščite.
Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi dejavnostmi, za katere tako določa zakon. Ta zakon je ZIntPK, ki v drugem odstavku 27. člena določa, da nepoklicni funkcionar (član občinskega sveta) ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) je civilna zaščita namensko organiziran del sistema pred naravnimi in drugimi nesrečami. Po 37. členu ZVNDN je v občinski pristojnosti med drugim tudi urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini, določanje in opremljanje organov, enot in služb Civilne zaščite, določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanja in pomoč v občini. Naloge zaščite, reševanja in pomoč ob naravnih nesrečah izvajajo po 72. členu enote, službe in druge operativne sestave društev in drugih nevladnih organizacije, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, enote in službe Civilne zaščite, policija, vojska. Vodenje sil za zaščito, reševanje in pomoč izvajajo skladno z 81. členom ZVNDN poveljniki Civilne zaščite, štabi Civilne zaščite, poverjeniki za Civilno zaščito in poveljniki oziroma vodje enot. Poveljnik Civilne zaščite po 84. členu preverja intervencijsko pripravljenost, vodi in usmerja zaščito, reševanje in pomoč, skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon. Po 92. členu imenuje poveljnika Civilne zaščite občine župan. Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu in regijskemu poveljniku Civilne zaščite zlasti za uresničitev usmeritev ali odločitev za izvajanje nalog Civilne zaščite.
Iz 29. člena Zakona o lokalni samoupravi izhaja, da je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine in drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja in odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Glede na določbe ZIntPK, določb ZVNDN, po katerih poveljnik Civilne zaščite operativno in strokovno vodi in usmerja zaščito,preverja intervencijsko pripravljenost v enoti Civilne zaščite in vodi strokovno delo na področju Civilne zaščite ter ob upoštevanju določbe 29. člena ZLS, Komisija meni, da je funkcija člana občinskega sveta združljiva z delom poveljnika Civilne zaščite, ker občinski svetnik ne opravlja neposrednega nadzora nad delom enote Civilne zaščite oziroma društva, v okviru katerega Civilna zaščita deluje.
Glede na navedeno je z vidika ZIntPK dopustno, da se plačilo občinskemu funkcionarju, ki je hkrati poveljnik Civilne zaščite, uredi v pravilniku o prejemkih občinskih funkcionarjev (če takega načina seveda ne omejuje drug predpis); ne bi pa bilo dopustno za opravljanje te storitve z občinskim svetnikom skleniti podjemne pogodbe, saj po določbi drugega odstavka 35. člena ZIntPK občina ne sme sklepati pogodb za opravljanje storitev z občinskimi funkcionarji kot fizičnimi osebami (četudi gre za opravljanje storitev, ki so združljive s funkcijo občinskega svetnika).

(odgovor z dne 3.10.2011 št. 001-1/2011-807)

Ali je članica občinskega sveta lahko tudi direktorica javnega zavoda? Navedeni zavod je proračunski uporabnik in kot članica občinskega sveta lahko vpliva na obseg sredstev namenjenih zavodu.

Nezdružljivost člana občinskega sveta z drugimi funkcijami ali dejavnostmi primerno ureja 37.b člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS), ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. 27. člen ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij z drugimi dejavnostmi, v drugem odstavku določa, da nepoklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebi javnega ali zasebnega prava iz prvega odstavka, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom. Med te osebe ne sodijo društva, ustanove in politične stranke.
Po 29. členu ZLS je občinski svet pristojen za sprejem statuta občine, odlokov ter drugih občinskih aktov, prostorskih in drugih planov občine, občinskega proračuna in zaključnega računa, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, izvaja kadrovske naloge ter odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
Glede na to, da član občinskega sveta, ki je nepoklicni funkcionar, ne opravlja neposrednega nadzora nad delom javnih zavodov, ni podana nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z dejavnostjo zastopanja, iz česar izhaja, da je član občinskega sveta lahko direktor javnega zavoda, ki ga je ustanovila občina.
Glede dodeljevanja sredstev iz občinskega proračuna za delovanje javnega zavoda, katerega zastopnica je članica občinskega sveta, vas Komisija opozarja na določbe 35. člena ZIntPK o omejitvah poslovanja in z njim povezano nasprotje interesov. V smislu tretjega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in zavodom, katerega zastopnik je član občinskega sveta, ne velja za pridobivanje sredstev za delovanje zavoda pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK o dolžnosti izogibanja nasprotja interesov oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka oziroma posla.
Ob upoštevanju tretjega odstavka 35. člena ZIntPK se je v primeru dodeljevanja sredstev za financiranje programov javnega zavoda, katerega zastopnica je članica občinskega sveta, ta občinska svetnica dolžna dosledno izločiti iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev in tudi iz obravnave tistega dela proračuna, ki se nanaša na javni zavod kot na samostojnega proračunskega uporabnika.

(odgovor z dne 23.9.2011 št. 001-1/2011-795)

Zavod, katerega soustanoviteljica je občina in v katerem ste kot nepoklicni podžupan član organa upravljanja, je oseba zasebnega prava oziroma zasebni zavod, ki ni nosilec javnega pooblastila in ni izvajalec javne službe. Ali sta navedeni funkciji medsebojno združljivi?

Funkcija nepoklicnega podžupana v smislu tretjega odstavka 27. člena ZIntPK je nezdružljiva s članstvom v organu upravljanja osebe zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava (zasebni zavod) nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe in je občina z njo ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Glede navedbe v vašem zadnjem dopisu, da je občina soustanoviteljica zasebnega zavoda, ki ni nosilec javnega pooblastila niti ne opravlja javne službe, je komisija pridobila mnenje Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Iz mnenja izhaja, da je občina lahko soustanoviteljica zasebnega zavoda v smislu 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS) v primeru, če zavod izvaja dejavnosti, ki sodijo med lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki so določene z zakonom ali s splošnim aktom občine. V drugih primerih, ko je občina soustanoviteljica zavoda za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo, se v smislu 3. člena Zakona o zavodih šteje, da je takšen zavod javni zavod.
Ob upoštevanju mnenja Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, komisija meni, da v primeru, ko zasebni zavod opravlja dejavnosti v okviru širšega samoupravnega delokroga občine (izvirne naloge), sodijo te dejavnosti med lokalne javne službe, enako velja tudi v primeru, da je zavod ustanovljen za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, opravljajo pa se na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo. Glede na navedeno je komisija mnenja, da je v primeru, ko je nepoklicni podžupan član sveta zasebnega zavoda, katerega soustanoviteljica je občina in opravlja dejavnost, skladno s 3. členom Zakona o zavodih ali 21. členom ZLS, podana nezdružljivost funkcije.

(odgovor z dne 22.9.2011 št. 001-1/2011-787)