Arhivi

Ali med družinske člane po 7. točki 4. člena ZIntPK, za katere veljajo omejitve poslovanja, sodijo zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre, če te osebe živijo s posameznikom v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Navajate primer, ko je vaša sestra (sestra župana) predsednica društva. Sprašujete, ali kot župan lahko podpišete pogodbo o sofinanciranju društva, glede na to, da se je društvo prijavilo na občinski razpis in jim je komisija dodelila določena sredstva. Ali gre v tem primeru za ožjega družinskega člana, glede na to, da sestra ne živi v skupnem gospodinjstvu, temveč živi na drugi lokaciji v svojem gospodinjstvu. – Turistično društvo (v nadaljevanju TD) gradi prizidek k turističnemu domu, ki bo namenjen za manjšo dvorano in muzejsko dejavnost društva. Predsednik TD je tudi občinski svetnik. To društvo prosi občino za 25.000 EUR za financiranje projekta. To financiranje naj bi se izvedlo iz proračuna za leto 2012. Sprašujete ali lahko občina nakaže sredstva temu društvu za dograditev objekta. – Navedeno Turistično društvo se je tudi prijavilo na razpis za delovanje društev v občini. Predsednik društva, ki je hkrati tudi občinski svetnik je tudi član komisije, ki je odločala o točkovanju in razdelitvi razpoložljivih sredstev. Iz komisije se ni izločil, ko se je odločalo o društvu, katerega predsednik je. Sprašujete, ali se lahko z navedenim društvom podpiše pogodba o sofinanciranju društva.

35. člen, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci pa po tretjem odstavku 35. člena ne velja za postopke in druge načine pridobivanja sredstev pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz postopka o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
– Po 7. točki 4. člena ZIntPK so družinski člani zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali zunajzakonski skupnosti.
ZIntPK navaja med družinskimi člani poleg oseb, ki so medsebojno sorodstveno povezane, tudi osebe, ki živijo s posameznikom v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Zakon je opredelil krog družinskih članov, ki so v določenem sorodstvenem ali ekonomskem razmerju do osebe, ki ima po določbah ZIntPK določene obveznosti oziroma prepoved poslovanja. Izhajajoč iz definicije družinskih članov po 7. točki 4. člena ZIntPK štejejo v vsakem primeru med družinske člane sorodstveno povezane osebe (zakonec, otroci,posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre) ne glede na to, ali živijo s posameznikom v skupnem gospodinjstvu ali izven njega.
V zvezi z vprašanjem, ali se omejitve poslovanja po 35. členu ZIntPK nanašajo tudi na sestro funkcionarja, ki s funkcionarjem ne živi v skupnem gospodinjstvu, je odgovor pozitiven. V takem primeru veljajo določbe 35. člena o omejitvah poslovanja.
V vašem primeru, ko opravljate funkcijo župana, vaša sestra pa je predsednica društva, ki je prejelo iz občinskega proračuna sredstva za delovanje društva (ta sredstva sodijo med druge načine pridobivanja sredstev po tretjem odstavku 35. člena), ne veljajo omejitve poslovanja pod pogojem, da se kot župan izločite iz vseh postopkov dodeljevanja sredstev društvu, vključno s podpisom pogodbe o dodelitvi sredstev.
– Sofinanciranje izgradnje prizidka k turističnemu domu, v katerem bo dvorana in muzejska dejavnost društva bi po opisu primera lahko predstavljalo sklepanje javno-zasebnega partnerstva, za katero je po prvem odstavku 35. člena podana prepoved poslovanja med občino in subjektom (društvom), v katerem je funkcionar udeležen kot zakoniti zastopnik. Javno-zasebno partnerstvo predstavlja po 2. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, ZJZP) razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture, ali drugimi projekti, ki so v javnem interesu, in s tem povezanim izvajanjem gospodarskih ali drugih javnih služb ali dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, oziroma drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih ali javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu. Glede na navedeno, je občina dolžna presoditi, ali ima financiranje izgradnje turističnega doma značaj javno-zasebnega partnerstva. V takem primeru je podana absolutna prepoved sofinanciranja v izgradnjo doma društva, katerega zakoniti zastopnik je občinski svetnik, kar pomeni, da občina ne sme sofinancirati gradnje doma turističnega društva.
V primeru pa, da niso podani elementi javno-zasebnega partnerstva oziroma sofinanciranje občine v projekt izgradnje društva ne predstavlja sklepanja javno-zasebnega partnerstva, temveč gre za druge načine pridobivanja sredstev po tretjem odstavku 35. člena ZIntPK, omejitev poslovanja ni podana pod pogojem, da se občinski svetnik, ki je zakoniti zastopnik društva iz vseh postopkov oziroma faz predlaganja in odločanja občinskega sveta o dodelitvi sredstev temu društvu. Nespoštovanje določb 35. člena ZIntPK ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.
– V primeru postopka dodelitve sredstev za delovanje turističnega društva, v katerem je aktivno sodeloval pri točkovanju in izboru ponudnikov njegov predsednik, ki je tudi član občinskega sveta, to društvo pa je bilo predlagano v izbor ponudnikov, so nastopile okoliščine, ki so povzročile pri članu občinskega sveta nasprotje interesov v smislu 12. točke 4. člena ZIntPK. Skladno s tretjim odstavkom 35. člena ZIntPK bi se občinski svetnik v navedenem primeru moral izločiti iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka dodeljevanja sredstev društvu, ki ga zastopa, vključno s sodelovanjem v postopku točkovanja vlog in predlaganja v izbor ponudnikov. V navedenem primeru so bile kršene določbe o izogibanju nasprotju interesov oziroma o dolžni izločitvi, ki imajo za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.
V zvezi s sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju delovanja turističnega društva, vas opozarjamo, da bo pogodba, sklenjena v opisanih okoliščinah zaradi kršitve določbe tretjega odstavka 35. člena ZIntPK, postala v smislu sedmega odstavka 35. člena, nična. Da bi se izognili ničnosti posla, vam svetujemo, da celotni postopek obravnave, točkovanja in predlaganja vlog ponudnikov v izbor financiranja ponovite, pri čemer se je član občinskega sveta, ki je hkrati predsednik turističnega društva, dolžan izločiti iz vseh faz predlaganja in odločanja o dodelitvi sredstev za delovanje društva.

(odgovor z dne 28.11.2011 št. 001-1/2011-928)

Ali lahko občina posluje z javnim zavodom, katerega direktor je bivši občinski svetnik. Poleg tega vas zanima tudi ali omejitev poslovanja iz 35. člena ZIntPK velja samo za krajevne skupnosti, ki imajo lastno pravno subjektiviteto in v katerih je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine ali pa se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem ali omejitev poslovanja velja za vse krajevne skupnosti pri poslovanju s subjekti iz seznama po 35. členu ZIntPK.

Drugi odstavek 36. člena ZIntPK določa, da organ, v katerem je funkcionar opravljal funkcijo, v roku enega leta po prenehanju funkcije ne sme poslovati s subjektom, v katerem je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Prepoved ne velja za subjekte, v katerih je bivši funkcionar poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, je pa potrebno biti pozoren v vašem primeru na omejitev iz prvega odstavka 36. člena ZIntPK, ki določa, da bivši funkcionar še dve leti po prenehanju funkcije ne sme nastopati kot predstavnik poslovnega subjekta (zakoniti ali statutarni zastopnik ali pooblaščenec), ki z organom, pri katerem je opravljal svojo funkcijo ima ali vzpostavlja poslovne stike. Občina torej lahko posluje z javnim zavodom, katerega direktor je bivši funkcionar občine, pod pogojem, da kot predstavnik poslovnega subjekta v tem konkretnem primeru ne nastopa bivši funkcionar občine, temveč druga oseba (na podlagi statuta poslovnega subjekta ali pooblastila).
Četrti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da prepoved poslovanja iz prvega in tretjega odstavka 35. člena ZIntPK velja tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem. Za ožje dele občine, ki niso samostojne pravne osebe, posle kot naročnik sklepa občina, zato se omejitve poslovanja vzpostavijo v razmerju med občino in subjektom, s katerim je občinski funkcionar ali njegov družinski član povezan.

(odgovor z dne 16.11.2011 št. 001-1/2011, 902)

Ali lahko občina sklene pogodbo s sinom občinskega svetnika, ki opravlja geodetske storitve in je najcenejši ponudnik. Navajate tudi, da svetnik nima nobenega vpliva na razpis in sinovo poslovanje z vami.

Občina je po ZIntPK dolžna upoštevati določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja. V primeru, ki ga navajate, gre za absolutno prepoved poslovanja, ki je določena v prvem odstavku 35. člena ZIntPK. Iz te določbe izhaja, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Pri tem Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: Komisija) posebej opozarja, da se absolutna omejitev oziroma prepoved poslovanja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK razteza tudi na javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000 EUR brez DDV za blago in storitve in 40.000 EUR brez DDV za gradnje. Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010 in 18/2011, dalje ZJN-2) ta naročila v petem odstavku 24. člena ZJN-2 izrecno imenuje »javna naročila«, naročniki pa morajo za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.
Ker gre v primeru geodetskih storitev za javno naročilo, občina ob upoštevanju 35. člena ZIntPK ne sme poslovati s podjemom, katerega nosilec je sin občinskega svetnika, enaka prepoved velja za poslovanje v primeru, ko bi sin občinskega svetnika nastopal kot fizična oseba. Pri tem opozarjamo tudi na sedmi odstavek 35. člena ZIntPK, ki določa, da so pogodba ali druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami tega člena, nične.

(odgovor z dne 16.11.2011 št. 001-1/2011, 901)

Krajevna skupnost (KS) ima v lasti otroško igrišče. V finančnem planu ima rezervirana sredstva za vzdrževanje tega igrišča. Zanima vas, ali lahko predsednik KS sklene pogodbo o delu za vzdrževanje igrišča, katere vrednost znaša 400 EUR. Svet KS bo sprejel sklep o sklenitvi pogodbe, podpisnik pogodbe za KS pa bi bil podpredsednik.

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev in gradenj, sklepanja javno-zasebnega partnerstva ali podeljevanja posebnih in izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročila voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja javnih koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Po četrtem odstavku 35. člena velja prepoved poslovanja iz prvega odstavka tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti), ki imajo pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.
Ob upoštevanju navedenih določb ZIntPK velja prepoved poslovanja za člane krajevne skupnosti, ki imajo lastno pravno subjektiviteto pod pogojem, da je član krajevne skupnosti tudi občinski funkcionar ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem. Izhajajoč iz navedenega, po mnenju komisije v primeru, da predsednik krajevne skupnosti ni hkrati tudi občinski funkcionar (župan, podžupan ali član občinskega sveta) omejitve poslovanja ne veljajo.
V vašem primeru predsednik krajevne skupnosti, pod pogojem, da ni hkrati občinski funkcionar, po mnenju Komisije lahko sklene pogodbo o delu za vzdrževalna dela s krajevno skupnostjo, pri čemer se je dolžan izogibati nastanku nasprotja interesov tako, da se izloči iz vseh faz odločanja na svetu krajevne skupnosti kot tudi iz podpisa pogodbe v imenu krajevne skupnosti.

(odgovor z dne 15.11.2011 št. 001-1/2011-894)

Občinski svetnik preko svojega podjetja izdaja časopis, kjer ima več občin v regiji možnost zakupa ene strani. Časopis je brezplačnik in razposlan v vsa gospodinjstva v občini. Komisijo sprašujete, ali gre za korupcijo, če je med temi občinami, ki zakupijo prostor, tudi občina, v kateri je ta oseba občinski svetnik in ali to pomeni, da se edino ena občina ne more predstavljati v brezplačniku zaradi njihovega enega občinskega svetnika.

35. člen ZIntPK v prvem odstavku določa, da organ, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz določb 35. člena ZIntPK izhaja prepoved poslovanja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj, podeljevanju koncesij, sklepanju javno-zasebnega partnerstva ali podelitvi posebnih ali izključnih pravic med naročnikom, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo in subjektom, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je v njem z več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Zakup strani v časopisu po oceni komisije v celoti ali delno predstavlja naročilo storitve s področja oglaševanja in tiska, za katerega v smislu prvega odstavka 35. člena ZIntPK velja prepoved oziroma omejitve poslovanja.
Upoštevajoč določbe prvega in drugega odstavka 35. člena ZIntPK je v vašem primeru, ko nastopa v postopku javnega naročanja poslovni subjekt, v katerem je član občinskega sveta poslovodja, zakoniti zastopnik ali je udeležen z več kot petimi odstotki pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu, ali nastopa član občinskega sveta kot samostojni podjetnik oziroma kot fizična oseba, naročnik pa je občina, v kateri opravlja član občinskega sveta svojo funkcijo, torej podana omejitev oziroma prepoved poslovanja. Občina torej kot naročnik ne sme skleniti posla za zakup oglasnega prostora v časopisu s poslovnim subjektom v lasti člana občinskega sveta ali z občinskim svetnikom kot samostojnim podjetnikom oziroma fizično osebo.

(odgovor z dne 14.11.2011 št. 001-1/2011-892)

Opisujete naloge, organiziranost in organe upravljanja zadruge X. Naloge predsednika zadruge je doslej opravljal nepoklicni župan ene izmed občin ustanoviteljic, ki je funkcijo predsednika zadruge opravljal nepridobitno, brez honorarja in brez sejnin. Zadrugo so ustanovili z namenom vodenja aktivnosti, ki so potrebne za uspešno realizacijo Lokalne razvojne strategije in zaradi pogojev črpanja sredstev. Ključne naloge predsednika zadruge so sklic in vodenje sej predsedstva, občnega zbora in upravnega odbora ter skupaj z ostalimi organi sodeluje pri pripravi dokumentov zadruge. Zadrugo zastopa predsednik oz. po potrebi podpredsednik. Zadruga ni izvajalec javne službe, niti nosilec javnega pooblastila. Ustanovljena je zato, da vodi razvoj podeželja kot je zapisan v Lokalni razvojni strategiji in upravlja s sredstvi za ta namen. Komisijo prosite za pojasnilo, ali sme nepoklicni župan z vidika ZIntPK in glede na značilnosti zadruge za razvoj podeželja opravljati funkcijo predsednika te zadruge (nezdružljivost funkcij, omejitev poslovanja, nasprotje interesov).

V zvezi z omejitvijo poslovanja 35. člen ZIntPK v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja med navedenimi udeleženci po tretjem odstavku 35. člena ne velja za postopke in druge načine pridobivanja sredstev pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz postopka o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Ob upoštevanju navedenih omejitev poslovanja, nastopi v smislu prvega odstavka 35. člena prepoved poslovanja med občino in zadrugo, ki jo zastopa predsednik, ki je hkrati župan občine, v primeru, ko zadruga sodeluje v postopku javnega naročanja, pri sklepanju javno-zasebnega partnerstva, pri podeljevanju posebnih ali izključnih pravic ali pri dodelitve koncesije. V navedenih primerih je med občino in zadrugo podana absolutna prepoved poslovanja, kršitev te prepovedi pa ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.
V primeru dodelitve občinskih sredstev, subvencij, dodelitve državne pomoči ali pri drugih načinih podeljevanja sredstev zadrugi, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena, prepoved poslovanja ne velja, pod pogojem, da so dosledno spoštovane določbe zakona o nasprotju interesov in o dolžnosti izogibanja temu nasprotju oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla.
Iz navedenega sledi, da se je župan občine v primeru, ko občina dodeljuje proračunska sredstva zadrugi za njeno delovanje, kot n.pr. subvencije, državne pomoči in druga sredstva iz naslovov, ki niso zajeti v prvem odstavku 35. člena, občine dolžan skladno z drugim odstavkom 35. člena dosledno izločiti iz vseh faz predlaganja in odločanja o dodelitvi sredstev tej zadrugi, vključno s postopkom obravnave tistega dela občinskega proračuna, v katerem je predvidena dodelitev proračunskih sredstev za zadrugo (če se proračun sprejema po ločenih postavkah). Nespoštovanje določb 35. člena ZIntPK ima za posledico ničnost pogodbe ali druge oblike pridobivanja sredstev.

(odgovor z dne 14.11.2011 št. 001-1/2011-884)

Ali lahko občinski svetnik da ponudbo za koordinatorstvo v okviru medobčinskega projekta v znesku 19.900,00 EUR + DDV (skupna cena za 5 občin) oziroma ali lahko občina kot ena izmed naročnikov sklene pogodbo s svojim funkcionarjem, upoštevajoč, da gre za storitev pod mejno vrednostjo po ZJN-2.

V primeru, ki ga navajate, gre za absolutno prepoved poslovanja, ki je določena v prvem odstavku 35. člena ZIntPK. Iz te določbe izhaja,da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje občine s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Pri tem komisija posebej opozarja, da se absolutna prepoved oziroma prepoved poslovanja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK razteza tudi na javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000 EUR brez DDV za blago in storitve in 40.000 EUR brez DDV za gradnje. Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010 in 18/2011, v nadaljevanju ZJN-2) ta naročila v petem odstavku 24. člena ZJN-2 izrecno imenuje »javna naročila«, naročniki pa morajo za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila.
Kljub temu, da gre za medobčinski projekt petih občin, gre v primeru projekta za javno naročilo, zato občina ob upoštevanju določb 35. člena ZIntPK ne sme skleniti pogodbe s svojim funkcionarjem, pri čemer vrednost posla ni relevantna. Posli, izvedeni v nasprotju z določbami 35. člena, so nični.

(odgovor z dne 4.11.2011 št. 001-1/2011-862)

Ali lahko društvo kandidira na javnem razpisu občine za dodelitev finančnih sredstev, če je član upravnega odbora društva občinski svetnik občine?

ZIntPK vsebuje določbe v zvezi z omejitvami poslovanja organov ali organizacij javnega sektorja, ki so zavezani postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje (kamor v konkretnem sodi tudi občina, v kateri občinski svetnik opravlja svojo funkcijo) v razmerju do funkcionarjev te občine (župan, podžupan, občinski svetnik) oz. njihovih družinskih članov.
Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. V skladu z navedenimi določbami ni zakonskih omejitev, ki bi društvu prepovedovale kandidirati na javnem razpisu za dodelitev finančnih sredstev, pri čemer je potrebno poudariti, da je potrebno dosledno spoštovani določbe o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, saj je v nasprotnem primeru pogodba/pridobivanje sredstev, nična. Občinski svetnik, kot uradna oseba, mora ves čas paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določeno v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Skladno s tem, se mora občinski svetnik izločiti iz vseh faz postopka javnega razpisa dodeljevanja finančnih sredstev občine, oziroma se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na potek postopka (priprava vsebine razpisa, obravnava vlog,…) oziroma odločitve o dodelitvi finančnih sredstev.

(odgovor z dne 21.10.2011 št. 001-1/2011-843)

Ali lahko občinski svet zaradi odstopa občinskega svetnika na njegovo mesto imenuje drugega občinskega svetnika, katerega žena je samostojna podjetnica, ki ima sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju s podjetjem, katerega solastnik je tudi občina.

35. člen ZIntPK ureja omejitve oziroma prepoved poslovanja med organom ali organizacijo javnega sektorja (v vašem primeru občino) in subjektom, v katerem je udeležen funkcionar naročnika ali njegov družinski član. S to določbo so torej urejena oziroma prepovedana neposredna razmerja oziroma posli med organom in funkcionarjem oziroma njegovim družinskim članom ali subjektom, s katerim so te osebe povezane na način, določen v 35. členu ZIntPK.
V primeru, ki ga navajate, je poslovno razmerje vzpostavljeno med podjetjem, ki je v občinski lasti, in soprogo (bodočega) občinskega svetnika. Glede na zgoraj povedano to pomeni, da omejitev poslovanja ni (nastopile pa bodo v razmerju med občino in podjetjem soproge občinskega svetnika). Občinski svet torej lahko imenuje predlaganega kandidata za člana občinskega sveta, njegova žena pa lahko opravlja posle na podlagi sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju s podjetjem v občinski lasti.
Je pa potrebno pri tem paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, kar pomeni, da se mora novi občinski svetnik vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na občinsko podjetje, s katerim ima ženin podjem sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju.

(odgovor z dne 6.10.2011 št. 001-1/2011-815)

Ali obstajajo kakršnekoli ovire, da bi občina s podjetjem, v katerem je neposredno udeležen svetnik vaše občine, sklenila pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja, na osnovi katere bi nepremičnina, ki je zemljiškoknjižno last občine, prešla v last tega podjetja.

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadaljnje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju. V skladu z navedenimi določbami prodaje nepremičnine oziroma uskladitve zemljiškoknjižnega stanja ni mogoče presojati po določbah ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja. Pri uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja gre za pogodbo, s katero se nadomesti drugo pogodbo, ki je bila bodisi izgubljena ali uničena, in torej ne gre za postopke iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK ali druge načine pridobivanja sredstev iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK, kar pomeni, da ob upoštevanju 35. člena ZIntPK ni ovir za sklenitev pogodbe.
Kljub temu pa je potrebno paziti na dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je določena v 12. točki 4. člena ZIntPK. Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Skladno s tem se mora svetnik vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na sklenitev pogodbe na strani občine in se izločiti iz morebitne obravnave te pogodbe na občinskem svetu, priporočljivo pa je tudi, da ne nastopa kot podpisnik te pogodbe na strani podjetja.

(odgovor z dne 3.10.2011 št. 001-1/2011-806)