Arhivi

Zanima vas, ali gre za omejitve poslovanja pri občinskem svetniku, ki ima tudi svoj podjem in je zastopnik za podjetje, pri katerem občina naroča in kupuje pisarniški material. Zanima vas tudi, kako je v primeru, da material pri njemu fizično naročite, račun pa izda podjetje, katerega zastopnik je občinski svetnik.

Občina je po ZIntPK dolžna upoštevati določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja. V primeru, ki ga navajate, gre za absolutno prepoved poslovanja, ki je določena v prvem odstavku 35. člena ZIntPK. Iz te določbe izhaja, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Pri tem komisija posebej opozarja, da se absolutna omejitev oziroma prepoved poslovanja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK razteza tudi na javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20.000 EUR brez DDV za blago in storitve in 40.000 EUR brez DDV za gradnje. Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010 in 18/2011, dalje ZJN-2) ta naročila v petem odstavku 24. člena ZJN-2 izrecno imenuje »javna naročila«, naročniki pa morajo za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila. Ker gre v primeru naročanja pisarniškega materiala za javno naročilo, ki se izvaja preko naročilnic, občina ob upoštevanju 35. člena ZIntPK torej ne sme poslovati s podjetjem, katerega zastopnik je občinski svetnik iste občine. Posli, izvedeni v nasprotju z določbami 35. člena ZIntPK, so nični.

(odgovor z dne 3.10.2011 št. 001-1/2011-803)

Ste župan in z ženo sta solastnika posesti, do katere ste z lastnimi sredstvi zgradili asfaltni cestni priključek v vrednosti cca. 50.000,00 EUR. V nadaljevanju sprašujete, ali bi bila odobritev občine za delno povrnitev stroškov zakonsko čista.

Edini relevanten institut, ki ga v zvezi z vašim vprašanjem ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije so omejitve poslovanja. Komisija vam torej ne more podati stališča o tem, ali bi bila odobritev občine za delno povrnitev stroškov za asfaltni priključek, ki ste ga zgradili z lastnimi sredstvi, zakonsko čista, temveč vam lahko podamo le splošno pojasnilo v zvezi z omejitvami poslovanja med občino, v kateri opravljate svojo funkcijo, in vami oz. vašo ženo. Za razlago oziroma stališče o preostalih vidikih zakonitosti tovrstnega povračila vam svetujemo, da se obrnete na Računsko sodišče Republike Slovenije.
Kot župan občine ste dolžni upoštevati določbe 35. člena ZIntPK, ki se nanašajo na omejitve poslovanja. Pod pogojem, da bi bila tovrstna povrnitev stroškov zakonita, ne gre za absolutno prepoved poslovanja, ampak za pogojno dovoljeno poslovanje, ki je določeno v tretjem odstavku 35. člena ZIntPK. Iz te določbe izhaja, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki ne pomeni javnega naročanja, javno-zasebnega partnerstva, podeljevanja koncesij, podeljevanja posebnih ali izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom dovoljeni, če je izpolnjen poseben pogoj – t.j. da so bile s strani funkcionarja dosledno spoštovane določbe o izogibanju nasprotju interesov v vseh fazah postopka ali posla. Konkretno to pomeni, da se morate kot župan v celoti oziroma popolnoma izločiti iz vseh faz odločanja o tem, ali bo občina odobrila delno povračilo stroškov vam in vaši soprogi, in se vzdržati tudi vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na odločanje o dodelitvi oziroma odobritvi sredstev.

(odgovor z dne 15.9.2011 št. 001-1/2011-778)

Župan želi pred izvedbo postopka oddaje poslovnega prostora v najem, na spletni strani objaviti poziv, s katerim bi občane ali druge osebe pozvali, da predstavijo ideje, katere dejavnosti bi lahko umestili v poslovni prostor. V primeru, da bi prejeli za občino ustrezno idejo, bi jo uvrstili v merila pri postopku izbire najugodnejšega ponudnika. Ker pa bi ideje lahko posredovali tudi potencialni ponudniki vas zanima, ali je takšno ravnanje dopustno in na kaj je potrebno biti pozoren, da ne bi ravnali koruptivno.

Komisija ugotavlja, da se za postopke v zvezi z oddajo poslovnega prostora v najem, ne uporabljajo določbe ZIntPK, temveč določbe Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/2010, v nadaljevanju ZSPDSLS) ter Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/2011, v nadaljevanju: Uredba), za razlago katerih Komisija ni pristojna.
V zvezi z oddajo poslovnega prostora v najem vam komisija lahko le svetuje, da spoštujete določila ZSPDSLS in Uredbe, ki določata način in postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Skladno z določbami 11. člena ZSPDSLS in 6. člena Uredbe je občinski svet pred oddajo poslovnega prostora v najem dolžan sprejeti načrt oddaje nepremičnega premoženja v najem, ki zajema podatke o identifikacijski oznaki nepremičnine, predvideni metodi oddaje v najem, predvideni mesečni najemnini in obrazložitvi ekonomske utemeljenosti oddaje nepremičnega premoženja v najem. Četudi opredelitev dejavnosti v poslovnem prostoru ni obvezna sestavina načrta, bi bilo po mnenju komisije primerno, da se o tem opredeli tudi občinski svet, kar pa ne pomeni, da občina ne sme zbirati idej občanov o dejavnosti, ki bi se opravljala v poslovnem prostoru, namenjenem za oddajo v najem. V primeru, da bo občina določila dejavnost na podlagi katere od prejetih idej, mora biti v nadaljnjem postopku oddaje poslovnega prostora v najem pozorna na dosledno spoštovanje zakonodaje, vključno z načelom enakega obravnavanja vseh udeležencev v postopku, ki ga določa 6. člen ZSPDSLS (na to je treba paziti že pri oblikovanju razpisnih pogojev oziroma meril, ki ne smejo biti prilagojena zgolj enemu samemu ponudniku). Nespoštovanje določb ZSPDSLS in Uredbe pri upravljanju s stvarnim premoženjem občine bi pomenilo kršitev dolžnega ravnanja, ki je eden od elementov korupcije, kot jo opredeljuje ZIntPK v prvi točki 4. člena, ko določa, da je korupcija vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih ali odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

(odgovor z dne 25.8.2011 št. 001-1/2011-742)

Kako je z začasno prepovedjo poslovanja po prenehanju funkcije po 36. členu ZIntPK v povezavi z drugim odstavkom 35. člena ZIntPK in sicer ali velja prepoved poslovanja z bivšim funkcionarjem, kot fizično osebo tudi v določenem obdobju po prenehanju funkcije?

Sporočamo vam, da prepoved poslovanja v skladu s 36. členom po prenehanju funkcije funkcionarja ne velja za funkcionarja ali njegovega družinskega člana, kot fizično osebo, ampak le za subjekte v katerih je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu.
Med subjekte, s katerimi velja prepoved poslovanja, sodi tudi s.p., katerega nosilec je bivši funkcionar, saj statusna oblika samostojnega podjetnika sodi med poslovne subjekte, namenjene pridobivanju dohodka na trgu. Samostojni podjetnik je sicer fizična oseba, vendar ima njegov podjem značilnosti samostojnega poslovnega subjekta, zato se uvršča med subjekte, s katerimi veljajo prepoved oziroma omejitve poslovanja.

(odgovor z dne 24.8.2011 št. 001-1/2011-736)

Ali se omejitev poslovanja nanaša na vse posle dobave blaga, storitev in gradenj ali samo na posle, ki presegajo mejne vrednosti 10. 000 evrov oziroma 20. 000 evrov, ki spadajo v javna naročila po ZJN-2?

Sporočamo vam, da absolutna prepoved oziroma omejitev poslovanja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK razteza tudi na javna naročila, katerih vrednost je nižja od 10. 000 evrov za blago in storitve ter 20. 000 evrov za gradnje, saj Zakon o javnem naročanju tudi ta naročila smiselno opredeljuje in poimenuje kot »javna naročila«.

(odgovor z dne 8.8.2011 št. 001-1/2011-697)

Predsednik nadzornega odbora občine je hkrati tudi samostojni podjetnik. Občina namerava izpeljati postopek oddaje strehe v najem s postopkom zbiranja ponudb z namenom postavitve sončnih elektrarn na strehi OŠ. Komisijo sprašujete, ali je sporno, če se kot ponudnik prijavi predsednik nadzornega sveta občine s svojim s.p.?

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja in določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS) glede statusa članov nadzornega odbora.
35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, podeljevanja koncesije, sklepanja javno zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član, udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved poslovanja iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom.
Iz navedenih določb, ki omejujejo poslovanje z občino, kot organom, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, je razvidno, da je prepoved poslovanja podana le s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo kot tudi s subjektom, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član.
ZLS v 34.a členu določa, da so občinski funkcionarji člani občinskega sveta, župan in podžupan občine. Člani nadzornega odbora občine, ki jih imenuje občinski svet, ne sodijo med občinske funkcionarje.
Ob upoštevanju navedene zakonodaje v primeru, ko v postopku javnega naročanja v občini nastopa član nadzornega odbora občine, ki ni občinski funkcionar, omejitve poslovanja, kot jih določa 35. člen ZIntPK, niso podane. Glede na to, da za člane oziroma predsednika nadzornega odbora občine ne veljajo omejitve poslovanja, predsednik nadzornega odbora kot samostojni podjetnik lahko posluje preko javnih naročil z občino.
Pri tem pa opozarjamo, da za predsednika in člane nadzornega odbora kot uradne osebe veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, kar pomeni, da se mora predsednik dosledno izločiti iz vseh postopkov in razprav v nadzornem odboru, v katerih se kakorkoli pojavlja njegov poslovni subjekt, posebej še, če nadzorni odbor uvede postopek nadzora nad porabo proračunskih sredstev pri izvajanju javnega naročila, za katerega je kandidiral oziroma pri katerem je sodeloval poslovni subjekt predsednika nadzornega odbora, saj bi v takem primeru nastale okoliščine, v katerih bi se najmanj ustvaril videz, da njegov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegove javne funkcije.

(odgovor z dne 8.8.2011 št. 001-1/2011-696)

Ste član občinskega sveta in lastnik družbe X d.o.o.. Družba X d.o.o. ima sklenjeno pogodbo s petimi občinami, med drugim tudi z občino, katere član je omenjeni občinski svetnik. Komisijo sprašujete: – ali lahko sklenete aneks k pogodbi z občino in – ali lahko sklenete aneks z upravljavcem v občini, javnim podjetjem. Zanima vas tudi, ali ste dolžni prijaviti komisiji svoje premoženjsko stanje, če sodelujete v kateri komisiji za izbor izvajalcev.

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj, sklepanja javno-zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic med organom ali organizacijo javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva in subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz navedenih zakonskih določb izhaja absolutna prepoved poslovanja v postopkih naročanja blaga, storitev ali gradenj in to med naročnikom, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo in funkcionarjem oziroma poslovnim subjektom (pravno osebo), v kateri je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali v več kot pet odstotnem deležu pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
Četrti odstavek 83. člena ZIntPK določa, da so pogodbe, ki so jih naročniki sklenili pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo ne glede na določbe prvega odstavka 35. člena v veljavi do izteka pogodbenega roka. Če na dan uveljavitve tega zakona poteka postopek javnega naročila, v katerem je udeležen ponudnik, s katerim naročnik v skladu s prvim in drugim odstavkom 35. člena ne sme poslovati, mora ponudnik v roku petih dni po uveljavitvi tega zakona umakniti svojo ponudbo.
Ob upoštevanju določbe 83. člena ZIntPK, po kateri pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona, to je pred 5.6.2010, ostanejo v veljavi do izteka pogodbenega roka, komisija meni, da sklenitev aneksa, ki bi podaljšal veljavnost pogodbe, sklenjene med občino in družbo X d.o.o., ni dopustna, saj bi to bilo v nasprotju s 83. in 35. členom ZIntPK . Pri tem opozarjamo še na sedmi odstavek 35. člena, ki določa, da so pogodba in druge oblike pridobivanja sredstev, ki so v nasprotju z določbami tega člena, nične.
Kar se tiče sklenitve pogodbe oziroma aneksa z javnim podjetjem kot upravljavcem v občini, pa v tem primeru omejitev poslovanja ni, saj 35. člen ZIntPK določa omejitve oziroma prepoved poslovanja le med občino in izvajalcem storitev, pri katerem občinski funkcionar opravlja svojo funkcijo, kar pomeni, da je sklenitev pogodbe oziroma aneksa med družbo X d.o.o. in javnim podjetjem dopustna.
Glede prijave premoženjskega stanja v svojstvu občinskega svetnika niste zavezaznec za prijavo premoženja, bi pa to postali, če bi kot občinski svetnik (ali na kakšni drugi podlagi) kakorkoli sodelovali pri izvedbi javnega naročila, če vrednost naročila presega 40.000 evrov za blago in storitve oz. 80.000 evrov za gradnje. Tretji odstavek 41. člena ZIntPK določa, da morajo osebe odgovorne za javna naročila, komisiji sporočiti podatke o premoženjskem stanju enkrat letno, in sicer do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja, ki presega navedene zneske. Po četrtem odstavku se sporočanje podatkov o premoženjskem stanju iz drugega in tretjega odstavka tega člena izvede preko elektronskega obrazca, dostopnega na spletnih straneh komisije. Ob tem bi opozarjamo še na določbo petega odstavka 41. člena, ki določa, da organi, kjer so zaposleni zavezanci, in naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje, komisiji posredujejo sezname teh zavezancev v 30 dneh po vsaki spremembi.
Ob upoštevanju navedenih določb ste torej v primeru, da vas naročnik (občina) imenuje v komisijo za oddajo javnega naročila ali vas določi kot osebo, ki odloča, potrjuje in predlaga vsebino razpisne dokumentacije, ocenjuje ponudbe oziroma naročniku predlaga izbor ponudnika, dolžni komisiji sporočiti podatke o premoženjskem stanju enkrat letno, in sicer do 31. januarja tekočega leta, če ste v preteklem letu sodelovali vsaj v enem postopku javnega naročanja, pri katerem je vrednost naročila presegla 40.000 evrov za blago in storitve oz. 80.000 evrov za gradnje.

(odgovor z dne 4.8.2011 št. 001-1/2011 – 685)

Ali lahko občinski svetnik kot samostojni podjetnik opravlja dela za občino?

Omejitve poslovanja ureja 35. člen ZIntPK, ki prepoveduje poslovanje med organom, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva s funkcionarjem, ki pri tem organu opravlja funkcijo, ali z njegovim družinskim članom. Prepoved velja za poslovanje organa s funkcionarjem kot fizično osebo, kot samostojnim podjetnikom ali s subjektom (pravno osebo), v katerem je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Glede na to, da je občinski svetnik po izrecni določbi Zakona o lokalni samoupravi funkcionar, občina, v kateri opravlja svetniško funkcijo, pri njem torej ne sme naročati blaga, storitev in gradenj, niti mu podeliti koncesije ali katere od izključnih ali posebnih pravic ali vstopiti z njim v katero drugo obliko javno-zasebnega partnerstva.

(odgovor z dne 8.1.2011 št. 001-1/2011-680)

Oseba A je član nadzornega odbora občine, oseba B je njegova hčerka in hkrati lastnica in direktorica podjetja, ki želi poslovati preko javnega naročila z občino. Prav tako je oseba C zet člana nadzornega odbora, ki ima svoj s.p. in želi poslovati z občino. Komisijo sprašujete, ali smeta osebi B in C, ki sta v sorodstvenem razmerju s članom nadzornega odbora in ne živita z njim v skupnem gospodinjstvu, poslovati z občino.

Komisija je pri odgovoru na vaše vprašanje izhajala iz določb ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja in določb Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS) glede statusa članov nadzornega odbora občine.
35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa prepoved naročanja blaga, storitev ali gradenj (postopek javnega naročanja), podeljevanja koncesije, sklepanja javno zasebnih partnerstev ali podeljevanja posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja ali zakoniti zastopnik, ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved poslovanja iz prvega odstavka tudi za poslovanje organa s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
Iz navedenih določb, ki omejujejo poslovanje z občino kot organom, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, je razvidno, da je prepoved poslovanja podana le s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo kot tudi s subjektom, v katerem je funkcionar ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu.
ZLS v 34.a členu določa, da so občinski funkcionarji člani občinskega sveta, župan in podžupan občine. Člani nadzornega odbora občine, ki jih imenuje občinski svet, pa po ZLS ne sodijo med občinske funkcionarje.
Ob upoštevanju navedene zakonodaje v primeru, ko v postopku javnega naročanja v občini nastopajo družinski člani člana nadzornega odbora občine, ki ni občinski funkcionar, po mnenju komisije niso podane omejitve poslovanja, kot jih določa 35. člena ZIntPK. Ker za osebi B in C ne veljajo omejitve poslovanja, njuni podjetji lahko poslujeta preko javnih naročil z občino.
Opozarjamo pa, da v tem primeru za člana nadzornega odbora občine kot uradno osebo veljajo določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju nasprotju interesov, kar pomeni, da se mora izločiti iz vseh postopkov ali razprav znotraj nadzornega odbora, v katerih bi se kakorkoli pojavljala podjetja, povezana z njegovimi družinskimi člani, saj bi se v takem primeru najmanj ustvaril videz, da njegov zasebni interes vpliva na objektivno in nepristransko opravljanje njegove javne funkcije.

(odgovor z dne 22.7.2011 št. 001-1/2011-666)

G. A je prenehal mandat v občinskem svetu. V seznamu poslovnih subjektov, s katerimi občina ne sme poslovati, je tudi njegov s.p. Komisijo sprašujete, ali je g. A dolžan sam obvestiti komisijo o prenehanju funkcije in izbrisu poslovnega subjekta ali to stori občina.

35. člen ZIntPK-A, ki je stopil v veljavo 23.4.2011, je v petem odstavku določil, da funkcionarji v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi, organu, v katerem opravljajo funkcijo, posredujejo naziv, matično številko in sedež subjektov, s katerimi so oni ali njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka tega člena. Organ seznam subjektov iz prejšnjega stavka posreduje komisiji najkasneje v 15 dneh od prejema podatkov oziroma obvestila o spremembi subjektov.
Ob upoštevanju navedenih določb je funkcionar vsako spremembo glede poslovnega subjekta dolžan sporočiti organu, v katerem opravlja svojo funkcijo, organ pa spremembo seznama posreduje Komisiji.
Glede omejitev poslovanja pa vas komisija opozarja na 36. člen ZIntPK, ki v prvem odstavku določa, da v roku dveh let po prenehanju funkcije funkcionar v razmerju do organa, pri katerem je opravljal svojo funkcijo, ne sme nastopiti kot predstavnik poslovnega subjekta, ki s tem organom ima ali vzpostavlja poslovne stike. V drugem odstavku 36. člen ZIntPK pa je določeno, da organ, v katerem je funkcionar opravljal funkcijo, v roku enega leta po prenehanju funkcije ne sme poslovati s subjektom, v katerem je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu.
Ob upoštevanju navedenih določb je v primeru prenehanja mandata člana občinskega sveta spremembo podatkov o poslovnih subjektih, ki so povezani z bivšim funkcionarjem, dolžna komisiji sporočiti občina, pri čemer pa poudarjamo, da mora njegov poslovni subjekt glede na 36. člen ZIntPK tako na seznamu občine o omejitvah poslovanja, kot tudi na seznamu Komisije ostati še eno leto po prenehanju funkcije člana občinskega sveta.

(odgovor z dne 22.7.2011 št. 001-1/2011-665)