Arhivi

Ali so poslanci v Evropskem parlamentu dolžni poročati o sredstvih, namenjenih delovanju pisarne poslanca Evropskega parlamenta?

Glede obsega sporočanja podatkov o premoženjskem stanju pa ZIntPK v 42. členu določa, da morajo zavezanci med drugim poročati o vseh sredstvih, ki presegajo vrednost 10.000 EUR, torej tudi o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah, katerih skupna vrednost na posameznem računu presega 10.000 EUR. Sporočanje denarnih sredstev na transakcijskem računu je potrebno, kadar na posamezen račun prejmete več kot 10.000 EUR, ki ne izvirajo iz plač, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe.

Ker sredstva za delovanje poslanske pisarne ne spadajo med obdavčljive dohodke, je potrebno poročati tudi o prejetih denarnih sredstvih za delovanje poslanske pisarne, ki so bila nakazana na račun, ki se glasi na ime evropskega poslanca in katerih vrednost je v času izpolnjevanja obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju (ob nastopu funkcije in ob prenehanju funkcije) presegala 10.000 EUR. Izvor teh denarnih sredstev pa se lahko pojasni v rubriki »Druge informacije, ki jih morda želite v zvezi z vašim premoženjskim stanjem posredovati Komisiji za preprečevanje korupcije«, kar bo komisiji v pomoč tudi pri opravljanju nadaljnjih nadzorov premoženjskega stanja.

Poslovnemu subjektu še ni uspelo vpisati sprememb v sodni register in tako še ni vpisana ne sprememba družbenikov, ne družbene pogodbe, ne poslovodne osebe in ne poslovnega naslova. Ali nastane obveznost sporočanja seznamov zavezancev takrat, ko je navedena sprememba izvedena (ko bo družba vpisana v register s pravimi – novimi podatki)?

Družba je zavezana za poročanje podatkov o zavezancih, zavezanci pa podatkov o premoženjskem stanju tako, kot to določa 41. člen ZIntPK, že sedaj in ne šele potem, ko bodo spremembe vpisane oziroma izvedene.

Direktor je po nastopu funkcije prijavil premoženjsko stanje kot poslovodna oseba. V tem letu pa je kot oseba, odgovorna za javna naročila, sodeloval tudi v postopkih javnih naročil. Kakšen je pravilen način poročanja o premoženjskem stanju?

Ureditev poročanja podatkov o premoženjskem stanju je za poslovodne osebe drugačna kot za osebe, odgovorne za javna naročila, zato poslovodne osebe skladno z ZIntPK poročajo komisiji podatke o premoženjskem stanju v enem mesecu po nastopu funkcije, v enem mesecu po prenehanju funkcije, leto dni po prenehanju funkcije in tekom svoje funkcije vsako tekoče leto do 31. januarja spremembe v premoženjskem stanju za preteklo koledarsko leto. V primeru, da sprememb ni, jim ni potrebno nič poročati. Spremembe premoženjskega stanja pa vključujejo tudi spremembe funkcije, kar pomeni, da v primeru, ko poslovodna oseba sodeluje tudi pri postopkih javnih naročil, ne poroča premoženjskega stanja komisiji ponovno v celoti do 31. januarja, če je v preteklem letu sodelovala v postopkih javnih naročil, ampak sporoči samo spremembe, in sicer v konkretnem primeru navede, da je v preteklem letu poleg poslovodne funkcije opravljala tudi funkcijo oz. delo osebe, odgovorne za javna naročila.

Oseba je nastopila funkcijo direktorja družbe in takrat tudi sporočila premoženjsko stanje, naslednje leto pa je nastopila še funkcijo člana nadzornega sveta. Ali bi morala ob nastopu sporočiti dodatno funkcijo?

Oseba je z nastopom funkcije direktorja družbe postala zavezanec za poročanje premoženjskega stanja po 1. odstavku 41. člena ZIntPK in je bila posledično zavezana da najpozneje v enem mesecu po nastopu sporoči svoje premoženjsko stanje v celoti, tekom svojega mandata pa je njena dolžnost, da v skladu s 2. odstavkom 43. člena ZIntPK vsako spremembo funkcije (kar vključuje tudi nastop nove funkcije) sporoči do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto in sicer na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja pod točko 3 tega obrazca.

Oseba je član nadzornega sveta v treh gospodarskih družbah. Ali mora premoženjsko stanje sporočiti trikrat, ali je dovolj, da to stori z enim obrazcem v katerem navede, da opravlja funkcijo člana nadzornega sveta tudi v drugih gospodarskih družbah?

Obrazca za prijavo premoženjskega stanja, v kolikor gre za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta v treh družbah, ni potrebno sporočati trikrat. Dovolj je, da se izpolni en obrazec in v njem pod točko 2 navedejo vse tri funkcije. V kolikor zavezanec s katero izmed funkcij preneha, pa mora do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja, in sicer pod točko 3 tega obrazca.

Ali je zavezanec, ki enkrat letno komisiji poroča premoženjsko stanje zaradi opravljanja nalog s področja javnih naročil, dolžan v primeru imenovanja v organ vodenja ali nadzora družbe, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, ponovno prijaviti svoje premoženjsko stanje? Ali je zavezanec, ki enkrat letno poroča komisiji premoženjsko stanje zaradi opravljanja nalog s področja javnih naročil ali zaradi opravljanja funkcije nadzora ali vodenja, dolžan v primeru novega imenovanja/prenehanja funkcije v organu vodenja in nadzora družbe, ob vsakem takšnem novem imenovanju/prenehanju funkcije, ponovno prijaviti premoženjsko stanje in torej ni dovolj, da ga prijavi naslednjega januarja.

Ureditev glede poročanja podatkov o premoženjskem stanju je za vse zavezance drugačna kot za osebe, odgovorne za javna naročila. Glede na navedeno je treba, skladno z 2. odstavkom 41. člena ZintPK, ponovno sporočiti podatke o premoženjskem stanju v celoti, najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije ali dela, ne glede na to, da je zavezanec (kot oseba, odgovorna za javna naročila) to obveznost že izpolnil do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.

V primeru, da oseba tudi v prihodnje sodeluje v postopkih javnega naročanja, vsako tekoče leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto javi le spremembo pri opravljanju funkcije, in sicer da poleg funkcije člana uprave/nadzornega sveta opravlja tudi delo osebe, odgovorne za javna naročila in ne poroča več premoženjskega stanja v celoti vsako leto do 31. januarja, kot to velja za osebe odgovorne za javna naročila. Prav tako do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto sporoča tudi vse ostale spremembe v premoženjskem stanju. V primeru, da ni nobenih sprememb pri opravljanju funkcije in premoženjskega stanja, zavezancu ni potrebno ničesar poročati. Je pa potrebno ponovno v celoti sporočiti premoženjsko stanje najpozneje v enem mesecu po prenehanju opravljanja zadnje funkcije, kot to določa 2. odstavek 41. člena ZIntPK.

Zavezanec je bil vključen v stanovanjsko varčevalno shemo za obdobje 10 let. Mesečno je varčeval približno 200 EUR, nakazila pa je izvajala banka preko trajnika, in sicer iz plač. Po poteku varčevanja je na račun prejel nakazilo v višini nad 10.000 EUR. Ali je navedeni znesek treba prijaviti kot spremembo (povečanje) premoženjskega stanja?

V primeru, ko se sprosti varčevanje in pride na transakcijskem računu do spremembe denarnih sredstev nad 10.000 EUR, tega ni potrebno poročati kot spremembe premoženjskega stanja, če je denar, namenjen za varčevanje, izviral iz plač. Vendar pa je poročanje navedenih sprememb premoženjskega stanja dobrodošlo, iz samega razloga nadzora nad premoženjskim stanjem, ki ga opravlja Komisija za preprečevanje korupcije v okviru svojih pristojnosti.

Kadar v koledarskem letu na posamezen račun prejmete posamično nakazilo, ki preseže vrednost 10.000 EUR, ki ne izvirajo iz plač, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe, je treba to prijaviti kot spremembo premoženjskega stanja. Upoštevati je torej treba vsak transakcijo, ki preseže 10.000 EUR, npr. morebitne pologe gotovine, nakazila od družinskih članov ali drugih oseb, ki ne pomenijo plačila za davčno prijavljeno delo, izplačila sodno priznanih odškodnin ipd., ki se nato prijavi v točki 6 obrazca za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

Ali se vezava denarnih sredstev (gre za denarna sredstva, ki so bila komisiji že sporočena v okviru prijave premoženjskega stanja), ki jih ima zavezanec na transakcijskem računu pri banki, v višini nad 10.000 EUR šteje za spremembo v premoženjskem stanju zavezanca, ki jo je ta dolžan sporočiti komisiji? Ali se prenos sredstev v višini nad 10.000 EUR iz varčevalnega računa na transakcijski račun in obratno, šteje za spremembo v premoženjskem stanju zavezanca, ki jo je ta dolžan sporočiti komisiji?

V primeru, ko gre za vezavo denarnih sredstev ali za prenos iz transakcijskega računa na varčevalni račun in obratno, tega ni potrebno poročati kot spremembe v premoženjskem stanju, v smislu drugega odstavka 43. člena ZIntPK, glede na to, da se premoženjsko stanje zavezanca ni niti povečalo niti zmanjšalo znotraj transakcijskega računa pri isti finančni instituciji. Zavezanci morajo navedeno poročati kot spremembe v premoženjskem stanju le v primeru, če teh denarnih sredstev niso navedli že v predhodni prijavi podatkov o premoženjskem stanju in presegajo vrednost 10.000 EUR.

V katerih primerih mora sodišče Komisiji za preprečevanje korupcije sporočiti spremembo funkcije v skladu s petim odstavkom 41. člena ZintPK?

Nadaljevanje vprašanja: Ali morajo sodniki v navedenih primerih znova poročati o celotnem premoženjskem stanju ali zadošča le sporočanje morebitnih sprememb do 31. 1.:

– okrožni sodnik postane podpredsednik istega sodišča;

– podpredsedniku sodišča preneha mandat in nadaljuje delo na istem sodišču kot sodnik;

– predsedniku sodišča poteče mandat in delo na istem sodišču nadaljuje kot začasni predsednik sodišča;

– predsednik okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, začasno vodi tudi drugo (še eno) okrajno sodišče (kot začasni predsednik sodišča), ki je prav tako OE okrožnega sodišča;

– predsedniku okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, preneha mandat predsednika okrajnega sodišča in delo nadaljuje kot podpredsednik okrožnega sodišča;

– okrajni sodnik okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, je začasno ali trajno dodeljen/razporejen na delo na drugo okrajno sodišče, ki je prav tako OE istega okrožnega sodišča oz. na okrožno sodišče;

– okrožni sodnik okrožnega sodišča je za dobo dveh let dodeljen na delo na drug organ (npr. Vrhovno sodišče, ministrstvo); – predsedniku okrajnega sodišča poteče mandat, vendar pa je ponovno izvoljen za predsednika in tako nadaljuje delo kot predsednik istega sodišča z novim mandatom?

 

Odgovor:

Sodišče kot organ prijavi/odjavi posameznika v seznam zavezancev le v primeru, ko je okrožni sodnik okrožnega sodišča za dobo dveh let dodeljen na delo na drug organ (npr. Vrhovno sodišče RS, ministrstvo…). Tudi sodnik le v navedenem primeru sporoči spremembo pri opravljanju funkcije, ni pa mu potrebno ponovno v celoti poročati o premoženjskem stanju. V ostalih navedenih primerih pa sodniku ni potrebno nič sporočati.