Arhivi

Na kakšen način se v obrazce za poročanje o premoženjskem stanju vpisujejo delnice?

Pri izpolnjevanju Obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oziroma dela in Obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oziroma dela, je potrebno v pod točko 11 vpisati vse delnice, ne glede na njihovo število in vrednost (tudi če njihova vrednost ne presega 10.000 EUR), pod točko 13 pa le delnice, katerih skupna vrednost v času prijave premoženjskega stanja presega 10.000 EUR (pri izračunu skupne vrednosti je treba upoštevati tudi delnice iz točke 11). Pri poročanju o spremembah premoženjskega stanja do 31. januarja tekočega leta, pa je potrebno v obrazec za prijavo podatkov o spremembi premoženjskega stanja pod točko 10 vpisati vse delnice, ki jih je zavezanec pridobil v preteklem letu, ne glede na njihovo število in vrednost (tudi če njihova vrednost ne presega 10.000 EUR). Pod točko 12 tega obrazca pa je potrebno vpisati tiste delnice, ki jih je zavezanec pridobil v preteklem letu in njihova skupna vrednost presega 10.000 EUR (pri izračunu skupne vrednosti je treba upoštevati tudi delnice iz točke 10).

Ali mora zavezanec na obrazcu za poročanje podatkov o premoženjskem stanju posredovati tudi podatke o rentnem varčevanju, pokojninskem zavarovanju, življenjskem zavarovanju in sklenjenih depozitnih pogodbah?

Zavezanci Komisiji za preprečevanje korupcije sporočijo tudi podatke o rentnem varčevanju in depozitnih pogodbah, in sicer pod točko “Podatki o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah”. Podatki se sporočajo, če skupna vrednost na posameznem računu presega 10.000 EUR. Sporočanje podatkov o pokojninskem in življenjskem zavarovanju po ZIntPK ni obvezno, jih pa zavezanci lahko sporočijo, če želijo, in sicer pod točko ” Druge informacije, ki jih želi zavezanec v zvezi s svojim premoženjskim stanjem posredovati Komisiji”.

Ali so poslanci v Evropskem parlamentu dolžni poročati o sredstvih, namenjenih delovanju pisarne poslanca Evropskega parlamenta?

Glede obsega sporočanja podatkov o premoženjskem stanju pa ZIntPK v 42. členu določa, da morajo zavezanci med drugim poročati o vseh sredstvih, ki presegajo vrednost 10.000 EUR, torej tudi o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah, katerih skupna vrednost na posameznem računu presega 10.000 EUR. Sporočanje denarnih sredstev na transakcijskem računu je potrebno, kadar na posamezen račun prejmete več kot 10.000 EUR, ki ne izvirajo iz plač, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe.

Ker sredstva za delovanje poslanske pisarne ne spadajo med obdavčljive dohodke, je potrebno poročati tudi o prejetih denarnih sredstvih za delovanje poslanske pisarne, ki so bila nakazana na račun, ki se glasi na ime evropskega poslanca in katerih vrednost je v času izpolnjevanja obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju (ob nastopu funkcije in ob prenehanju funkcije) presegala 10.000 EUR. Izvor teh denarnih sredstev pa se lahko pojasni v rubriki »Druge informacije, ki jih morda želite v zvezi z vašim premoženjskim stanjem posredovati Komisiji za preprečevanje korupcije«, kar bo komisiji v pomoč tudi pri opravljanju nadaljnjih nadzorov premoženjskega stanja.

Poslovnemu subjektu še ni uspelo vpisati sprememb v sodni register in tako še ni vpisana ne sprememba družbenikov, ne družbene pogodbe, ne poslovodne osebe in ne poslovnega naslova. Ali nastane obveznost sporočanja seznamov zavezancev takrat, ko je navedena sprememba izvedena (ko bo družba vpisana v register s pravimi – novimi podatki)?

Družba je zavezana za poročanje podatkov o zavezancih, zavezanci pa podatkov o premoženjskem stanju tako, kot to določa 41. člen ZIntPK, že sedaj in ne šele potem, ko bodo spremembe vpisane oziroma izvedene.

Direktor je po nastopu funkcije prijavil premoženjsko stanje kot poslovodna oseba. V tem letu pa je kot oseba, odgovorna za javna naročila, sodeloval tudi v postopkih javnih naročil. Kakšen je pravilen način poročanja o premoženjskem stanju?

Ureditev poročanja podatkov o premoženjskem stanju je za poslovodne osebe drugačna kot za osebe, odgovorne za javna naročila, zato poslovodne osebe skladno z ZIntPK poročajo komisiji podatke o premoženjskem stanju v enem mesecu po nastopu funkcije, v enem mesecu po prenehanju funkcije, leto dni po prenehanju funkcije in tekom svoje funkcije vsako tekoče leto do 31. januarja spremembe v premoženjskem stanju za preteklo koledarsko leto. V primeru, da sprememb ni, jim ni potrebno nič poročati. Spremembe premoženjskega stanja pa vključujejo tudi spremembe funkcije, kar pomeni, da v primeru, ko poslovodna oseba sodeluje tudi pri postopkih javnih naročil, ne poroča premoženjskega stanja komisiji ponovno v celoti do 31. januarja, če je v preteklem letu sodelovala v postopkih javnih naročil, ampak sporoči samo spremembe, in sicer v konkretnem primeru navede, da je v preteklem letu poleg poslovodne funkcije opravljala tudi funkcijo oz. delo osebe, odgovorne za javna naročila.

Oseba je nastopila funkcijo direktorja družbe in takrat tudi sporočila premoženjsko stanje, naslednje leto pa je nastopila še funkcijo člana nadzornega sveta. Ali bi morala ob nastopu sporočiti dodatno funkcijo?

Oseba je z nastopom funkcije direktorja družbe postala zavezanec za poročanje premoženjskega stanja po 1. odstavku 41. člena ZIntPK in je bila posledično zavezana da najpozneje v enem mesecu po nastopu sporoči svoje premoženjsko stanje v celoti, tekom svojega mandata pa je njena dolžnost, da v skladu s 2. odstavkom 43. člena ZIntPK vsako spremembo funkcije (kar vključuje tudi nastop nove funkcije) sporoči do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto in sicer na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja pod točko 3 tega obrazca.

Oseba je član nadzornega sveta v treh gospodarskih družbah. Ali mora premoženjsko stanje sporočiti trikrat, ali je dovolj, da to stori z enim obrazcem v katerem navede, da opravlja funkcijo člana nadzornega sveta tudi v drugih gospodarskih družbah?

Obrazca za prijavo premoženjskega stanja, v kolikor gre za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta v treh družbah, ni potrebno sporočati trikrat. Dovolj je, da se izpolni en obrazec in v njem pod točko 2 navedejo vse tri funkcije. V kolikor zavezanec s katero izmed funkcij preneha, pa mora do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja, in sicer pod točko 3 tega obrazca.