Arhivi

Ali je zavezanec, ki enkrat letno komisiji poroča premoženjsko stanje zaradi opravljanja nalog s področja javnih naročil, dolžan v primeru imenovanja v organ vodenja ali nadzora družbe, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, ponovno prijaviti svoje premoženjsko stanje? Ali je zavezanec, ki enkrat letno poroča komisiji premoženjsko stanje zaradi opravljanja nalog s področja javnih naročil ali zaradi opravljanja funkcije nadzora ali vodenja, dolžan v primeru novega imenovanja/prenehanja funkcije v organu vodenja in nadzora družbe, ob vsakem takšnem novem imenovanju/prenehanju funkcije, ponovno prijaviti premoženjsko stanje in torej ni dovolj, da ga prijavi naslednjega januarja.

Ureditev glede poročanja podatkov o premoženjskem stanju je za vse zavezance drugačna kot za osebe, odgovorne za javna naročila. Glede na navedeno je treba, skladno z 2. odstavkom 41. člena ZintPK, ponovno sporočiti podatke o premoženjskem stanju v celoti, najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije ali dela, ne glede na to, da je zavezanec (kot oseba, odgovorna za javna naročila) to obveznost že izpolnil do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.

V primeru, da oseba tudi v prihodnje sodeluje v postopkih javnega naročanja, vsako tekoče leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto javi le spremembo pri opravljanju funkcije, in sicer da poleg funkcije člana uprave/nadzornega sveta opravlja tudi delo osebe, odgovorne za javna naročila in ne poroča več premoženjskega stanja v celoti vsako leto do 31. januarja, kot to velja za osebe odgovorne za javna naročila. Prav tako do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto sporoča tudi vse ostale spremembe v premoženjskem stanju. V primeru, da ni nobenih sprememb pri opravljanju funkcije in premoženjskega stanja, zavezancu ni potrebno ničesar poročati. Je pa potrebno ponovno v celoti sporočiti premoženjsko stanje najpozneje v enem mesecu po prenehanju opravljanja zadnje funkcije, kot to določa 2. odstavek 41. člena ZIntPK.

Zavezanec je bil vključen v stanovanjsko varčevalno shemo za obdobje 10 let. Mesečno je varčeval približno 200 EUR, nakazila pa je izvajala banka preko trajnika, in sicer iz plač. Po poteku varčevanja je na račun prejel nakazilo v višini nad 10.000 EUR. Ali je navedeni znesek treba prijaviti kot spremembo (povečanje) premoženjskega stanja?

V primeru, ko se sprosti varčevanje in pride na transakcijskem računu do spremembe denarnih sredstev nad 10.000 EUR, tega ni potrebno poročati kot spremembe premoženjskega stanja, če je denar, namenjen za varčevanje, izviral iz plač. Vendar pa je poročanje navedenih sprememb premoženjskega stanja dobrodošlo, iz samega razloga nadzora nad premoženjskim stanjem, ki ga opravlja Komisija za preprečevanje korupcije v okviru svojih pristojnosti.

Kadar v koledarskem letu na posamezen račun prejmete posamično nakazilo, ki preseže vrednost 10.000 EUR, ki ne izvirajo iz plač, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe, je treba to prijaviti kot spremembo premoženjskega stanja. Upoštevati je torej treba vsak transakcijo, ki preseže 10.000 EUR, npr. morebitne pologe gotovine, nakazila od družinskih članov ali drugih oseb, ki ne pomenijo plačila za davčno prijavljeno delo, izplačila sodno priznanih odškodnin ipd., ki se nato prijavi v točki 6 obrazca za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

Ali se vezava denarnih sredstev (gre za denarna sredstva, ki so bila komisiji že sporočena v okviru prijave premoženjskega stanja), ki jih ima zavezanec na transakcijskem računu pri banki, v višini nad 10.000 EUR šteje za spremembo v premoženjskem stanju zavezanca, ki jo je ta dolžan sporočiti komisiji? Ali se prenos sredstev v višini nad 10.000 EUR iz varčevalnega računa na transakcijski račun in obratno, šteje za spremembo v premoženjskem stanju zavezanca, ki jo je ta dolžan sporočiti komisiji?

V primeru, ko gre za vezavo denarnih sredstev ali za prenos iz transakcijskega računa na varčevalni račun in obratno, tega ni potrebno poročati kot spremembe v premoženjskem stanju, v smislu drugega odstavka 43. člena ZIntPK, glede na to, da se premoženjsko stanje zavezanca ni niti povečalo niti zmanjšalo znotraj transakcijskega računa pri isti finančni instituciji. Zavezanci morajo navedeno poročati kot spremembe v premoženjskem stanju le v primeru, če teh denarnih sredstev niso navedli že v predhodni prijavi podatkov o premoženjskem stanju in presegajo vrednost 10.000 EUR.

V katerih primerih mora sodišče Komisiji za preprečevanje korupcije sporočiti spremembo funkcije v skladu s petim odstavkom 41. člena ZintPK?

Nadaljevanje vprašanja: Ali morajo sodniki v navedenih primerih znova poročati o celotnem premoženjskem stanju ali zadošča le sporočanje morebitnih sprememb do 31. 1.:

– okrožni sodnik postane podpredsednik istega sodišča;

– podpredsedniku sodišča preneha mandat in nadaljuje delo na istem sodišču kot sodnik;

– predsedniku sodišča poteče mandat in delo na istem sodišču nadaljuje kot začasni predsednik sodišča;

– predsednik okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, začasno vodi tudi drugo (še eno) okrajno sodišče (kot začasni predsednik sodišča), ki je prav tako OE okrožnega sodišča;

– predsedniku okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, preneha mandat predsednika okrajnega sodišča in delo nadaljuje kot podpredsednik okrožnega sodišča;

– okrajni sodnik okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, je začasno ali trajno dodeljen/razporejen na delo na drugo okrajno sodišče, ki je prav tako OE istega okrožnega sodišča oz. na okrožno sodišče;

– okrožni sodnik okrožnega sodišča je za dobo dveh let dodeljen na delo na drug organ (npr. Vrhovno sodišče, ministrstvo); – predsedniku okrajnega sodišča poteče mandat, vendar pa je ponovno izvoljen za predsednika in tako nadaljuje delo kot predsednik istega sodišča z novim mandatom?

 

Odgovor:

Sodišče kot organ prijavi/odjavi posameznika v seznam zavezancev le v primeru, ko je okrožni sodnik okrožnega sodišča za dobo dveh let dodeljen na delo na drug organ (npr. Vrhovno sodišče RS, ministrstvo…). Tudi sodnik le v navedenem primeru sporoči spremembo pri opravljanju funkcije, ni pa mu potrebno ponovno v celoti poročati o premoženjskem stanju. V ostalih navedenih primerih pa sodniku ni potrebno nič sporočati.

Ali so člani sodnega sveta zavezanci za poročanje premoženjskega stanja?

Izmed članov sodnega sveta so zavezanci za sporočanje podatkov premoženjskem stanju le sodniki, in sicer iz naslova opravljanja sodniške funkcije (6. točka 4. člena ZIntPK). Ostali člani sodnega sveta (univerzitetni profesorji prava, odvetniki in drugi pravniki) niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju.

Na kakšen način je treba poročati o premoženjskem stanju v primeru, da zavezanec na transakcijski račun prejema plačo in tudi druga nakazila, stanje na računu pa se, tudi zaradi tekoče porabe, neprestano spreminja?

2. odstavek 43. člena ZIntPK določa, da mora zavezanec vsako spremembo glede funkcije, dejavnosti oziroma lastništva iz osme in devete alineje prvega odstavka 42. člena in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz enajste do sedemnajste alineje prvega odstavka 42. člena, ki presega 10.000 eurov, sporočiti komisiji do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.

Kadar v koledarskem letu na posamezen račun prejmete posamično nakazilo, ki preseže vrednost 10.000 EUR, ki ne izvirajo iz plač, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe, je treba to prijaviti kot spremembo premoženjskega stanja. Upoštevati je torej treba vsako transakcijo, ki preseže 10.000 EUR, npr. morebitne pologe gotovine, nakazila od družinskih članov ali drugih oseb, ki ne pomenijo plačila za davčno prijavljeno delo, izplačila sodno priznanih odškodnin ipd., ki se nato prijavi v točki 6 obrazca za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

V primeru, ko pride na transakcijskem računu do sprememb denarnih sredstev le zaradi dohodkov, ki so razvidni iz dohodninske odločbe, tega ni potrebno poročati kot spremembe v premoženjskem stanju. Seveda pa je to zaželeno iz samega razloga nadzora nad premoženjskim stanjem, ki ga komisija opravlja v okviru svojih pristojnosti.