Poslanka, ki je sicer zdravnica in bo tudi opravljala petinsko delo, ima že dalj časa (nekaj let) podjetje – javni zavod, ki ne posluje in tudi nikoli ni. Odprla ga je, ker je upala na podelitev koncesije, ki je nikoli ni dobila. Ali mora poslanka javni zavod zapreti, da ne bi prišlo do konflikta interesov oziroma ali lahko podjetje miruje?

Komisija uvodoma ugotavlja, da nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi ureja Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/2005-uradno prečiščeno besedilo, 108/2008, 39/2011, v nadaljevanju: ZPos), za katerega razlago in tolmačenje Komisija ni pristojna, temveč odloča o opravljanju dodatne dejavnosti poslancev pristojno delovno telo državnega zbora (mandatno volilna komisija). Zaradi navedenega se je komisija pri odgovoru na vaše vprašanje ukvarjala le z vprašanjem morebitnega nasprotja interesov v smislu določb ZIntPK.
ZIntPK v 12. točki 4. člena opredeljuje nasprotje interesov kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe po 13. točki 4. člena ZIntPK pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.
Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi funkcionarji in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes uradne osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri ugotavljanju nasprotja interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.
Ob upoštevanju navedenih določb komisija meni, da dejstvo, da je uradna oseba (poslanec) ustanovitelj poslovnega subjekta (zavoda) še ne povzroča avtomatično nasprotja interesov. Do nasprotja interesov bi lahko prišlo le v primeru, če bi poslanec sodeloval pred državnim zborom v katerem koli postopku dodelitve javnega naročila, koncesije ali drugih pravic, v katerem bi nastopal kot ponudnik tudi poslovni subjekt, katerega ustanovitelj je, oziroma bi na kakršenkoli način deloval v korist zavoda, katerega ustanovitelj je. Uradna oseba se je dolžna izogibati okoliščinam, ki povzročajo nasprotje interesov in se je se je v primeru, da nastopijo takšne okoliščine, dolžna izločiti iz vseh faz postopkov, v katerih obstaja možnost za nastanek nasprotja interesov.
Glede vprašanja o ukinitvi zavoda Komisija meni, da določbe ZIntPK o nasprotju interesov ne zahtevajo ukinitve poslovnega subjekta, ki ga je ustanovila poslanka.

(odgovor z dne 26.1.2012 št. 06262-1/2012-8)