X inšpektor, zaposlen na x inšpektoratu, pristojen za x področja dobi anonimno prijavo. Pri branju prijave ugotovi, da bo zaradi kršitve zakona zoper odgovorno osebo (zavezanca v postopku, stranko po ZUP) uveden postopek o prekršku. Razen tega inšpektor ugotovi, da odgovorno osebo zavezanca oz. kršitelja v postopku osebno pozna. Prav tako ugotovi, da osebno pozna tudi oškodovano osebo, ter da ima s to osebo sklenjeno pogodbo. Zanima vas, ali se v navedenem primeru inšpektorja izloči iz postopka, – x inšpektor v skladu s 15. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) opravlja znanstveno in pedagoško delo za delodajalca na področju, na katerem opravlja inšpekcijski nadzor. To delo opravlja izven delovnega časa in za to delo ne prejema plačila. Glede na to, da je ZIntPK spremenil definicijo zasebnega interesa uradne osebe, ki poleg premoženjske koristi tudi nepremoženjska korist in da so lahko problematični tudi osebni stiki s potencialnimi zavezanci v inšpekcijskih postopkih, vas zanima, ali je 15. člen ZIN sploh še veljaven.

Komisija je pri presoji vaših vprašanj, ki posegajo na področje opravljanja dodatnih dejavnosti in nasprotja interesov pri inšpektorjih, izhajala iz določb Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 in sprem, v nadaljevanju: ZJU), Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIN) in določb ZIntPK o nasprotju interesov.
Uvodoma pojasnjujemo, da se skladno s 40. členom ZIntPK določbe o nasprotju interesov po ZIntPK ne uporabljajo za postopke, v katerih je izločitev uradne osebe urejena z drugim zakonom. V kolikor se torej inšpektor, ki vodi konkreten inšpekcijski postopek znajde v okoliščinah, ki utemeljujejo njegovo takojšnjo izločitev iz inšpekcijskega postopka ali če inšpektor misli, da so podane kakšne druge okoliščine, ki opravičujejo njegovo izločitev, je upoštevaje 3. člen ZIN dolžan ravnati skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejajo izločitev predstojnika oziroma pooblaščene uradne osebe (35. in 36. člen ZUP).
Enako velja za inšpektorja, ki vodi prekrškovni postopek. Skladno z 58. členom ZP-1, se glede izločitve uradnih oseb uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, ki urejajo izločitev predstojnika oziroma pooblaščene uradne osebe (35. in 36. člen ZUP).
V primeru, ko se uradnik znajde v situaciji, za katero izločitev uradne osebe ni izrecno urejena v drugem zakonu, se za uradniška delovna mesta, na katerih se opravljajo javne naloge in med katere sodijo tudi inšpektorji, glede opravljanja drugih dejavnosti in nasprotja interesov uporabijo določbe 100. člena ZJU in 15. člena ZIN, glede nasprotja interesov pa tudi določbe ZIntPK o nasprotju interesov. Omejitve opravljanja drugih dejavnosti za inšpektorje ureja 15. člen ZIN, po katerem inšpektor ne sme opravljati dejavnosti oziroma ne sme opravljati dela za drugega delodajalca na področju, na katerem opravlja naloge inšpekcijskega nadzora, razen če gre za znanstveno in pedagoško delo.
Institut nasprotja interesov za uradnike je urejen v ZJU, kot tudi v ZIntPK. Sedmi odstavek 100. člena ZJU določa, da uradnik (inšpektor), ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, mora o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili.
Nasprotje interesov ureja ZIntPK v 12. točki 4. člena, ki določa, da je so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora uradna oseba, med katere po 10. točki 4. člena sodijo vsi javni uslužbenci, biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh.
Glede na navedene določbe, komisija v primeru inšpektorja, ki ima svojega predstojnika ni pristojna odločati o njegovi izločitvi iz postopka o prekršku, v katerem nastopa kot kršitelj ali oškodovanec oseba, s katero ima (uradna oseba) inšpektor osebne ali poslovne stike. Ne glede na to, pa komisija za opisani primer ocenjuje, da pri inšpektorju, ki je osebno ali poslovno povezan z osebo, zoper katero poteka postopek o prekršku ali je oškodovanec v postopku, so podane okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe ustvarja najmanj videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Ob ugotovitvi nastanka navedenih okoliščin in tudi zaradi krepitve integritete inšpektorja ter organa, v katerem inšpektor opravlja svoje naloge, bi bilo po mnenju komisije primerno, da se inšpektorja v takšnih primerih izloči iz inšpekcijskih postopkov kot tudi postopkov o prekršku.
15. člen ZIN je še vedno veljaven, komisija pa ocenjuje, da ima predstojnik inšpektorja možnost in dolžnost, pri opravljanju dodatnega znanstvenega in izobraževalnega dela, ki bi lahko privedlo do nasprotja interesov, prepovedati inšpektorju opravljanje dodatne dejavnosti pri subjektih, pri katerih opravlja ali bi lahko opravljal v okviru svojih rednih delovnih obveznosti inšpekcijski nadzor.

(odgovor z dne 5.3.2012 št. 06262-1/2012-34)