Navajate, da ste nedavno ugotovili, da je bil eden od članov vašega nadzornega odbora občine imenovan za predsednika enega od športnih društev (kluba), ki je uporabnik sredstev iz občinskega proračuna (sredstva se klubu dodelijo na podlagi izvedenega javnega razpisa), zato se vam je zastavilo vprašanje, ali je opravljanje omenjene funkcije združljivo s članstvom v omenjenem nadzornem odboru občine. Glede na določbo tretjega odstavka 32. a člena Zakona o lokalni samoupravi ste mnenja, da izvajanje poslovodske funkcije v društvu, ki je uporabnik občinskih proračunskih sredstev, ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine. Prav tako prosite za pojasnilo glede morebitne nezdružljivosti opravljanja funkcije člana nadzornega odbora občine s funkcijo podpredsednika politične stranke. Vse politične stranke, ki so zastopane v občinskem svetu, so sicer prejemniki sredstev iz občinskega proračuna na podlagi sprejetega sklepa občinskega sveta, slednji pa temelji na določbah Zakona o političnih strankah. Menite, da v tem primeru ne gre za nezdružljivost omenjenih funkcij, upoštevajoč ustavno pravico posameznika do združevanja.

Sporočamo vam, da se določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcije, uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Skladno z določbami Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB, 76/2008, 79/2009 in 51/2010, v nadaljevanju: ZLS)) so občinski funkcionarji: župan, podžupan in občinski svetniki. Člani nadzornega odbora občine po ZIntPK niso funkcionarji, zato se za njih določbe ZIntPK glede nezdružljivosti funkcij ne uporabljajo. Za tolmačenje in razlago ZLS, ki ureja nezdružljivost za člane nadzornih odborov občine, je pristojno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo (bivša SVRL), zato vam predlagamo, da se za razlago obrnete na pristojni organ.
Je pa član nadzornega odbora skladno z 10. točko 4. člena ZIntPK uradna oseba, za katero velja dolžnost izogibanja nasprotju interesov. 12. točka 4. člena ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Da se izogne morebitnemu nasprotju interesov, se mora član nadzornega odbora, ki je najvišji organ nadzora javne porabe v občini, izločiti iz postopkov nadzora, ki se kakorkoli nanašajo na društvo (klub), katerega predsednik je ali politično stranko katere podpredsednik je, saj bi v takem primeru dejansko nadziral sam sebe, s tem pa bi se ustvaril najmanj videz, da nadzornih nalog nad zadevami iz pristojnosti nadzornega odbora ne opravlja nepristransko in objektivno, oziroma da pri tem deluje v svojo korist oz. korist »svojega« društva ali politične stranke, katere podpredsednik je.

(odgovor z dne 16.5.2012 št. 06240-1/2012-81)