Občina vodi postopek podelitve koncesije za opravljanje zdravstvene službe na področju zobozdravstvenega varstva odraslih. A je predsednik krajevne skupnosti ter hkrati tudi zakoniti zastopnik in lastnik podjetja X d.o.o., ki tudi kandidira za podelitev zgoraj navedene koncesije. Iz pravnih aktov, ki urejajo delovanje občine in krajevne skupnosti izhaja, da je krajevna skupnost sicer ožji del občine, ki pa ima status samostojne pravne osebe. Krajevna skupnost v pravnem prometu samostojno nastopa kot naročnik blaga in storitev ter samostojno sklepa pravne posle. Glede na navedeno in ob upoštevanju določb 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ureja institut omejitve poslovanja, ste mnenja, da za občino in A ne velja prepoved poslovanja in zato lahko podjetje X enakovredno sodeluje v postopku podeljevanja koncesije na področju zobozdravstvenega varstva odraslih. Zanima vas, ali velja med navedenima pravnima subjektoma omejitev poslovanja oziroma kakršnakoli druga omejitev za morebitno podelitev koncesije družbi X. A je bil kot predstavnik soustanoviteljice občine imenovan za člana v Svet zavoda, s strani občinskega sveta občine. Nalogo predstavnika občine opravlja na prostovoljni bazi. Ne glede na dejstvo, da ne obstaja zakonska podlaga, ki bi določala, da je potrebno v postopku pridobiti mnenje zavoda, se v praksi v postopku podelitve koncesije mnenja pridobivajo. V kolikor bi torej občina iskala mnenje zavoda pred podelitvijo koncesije, ste mnenja, da se mora v postopku, po katerem bi bilo mnenje izdano, občina zaradi konflikta interesov v vsakem primeru izločiti iz sodelovanja in odločanja v takšnem postopku. Ker bi se morala občina po vašem mnenju v vsakem primeru izločiti iz obravnave ali odločanja, menite tudi, da stališče direktorja, ki meni da pozitivnega soglasja oziroma mnenja družbi X d.o.o. ne bo izdal, v kolikor bo njen zakoniti zastopnik takrat še član sveta zavoda, ni pravilno, zato prosite za mnenje ali je vaše stališče z vidika zakonodaje pravilno oziroma ali obstaja kakšna druga omejitev za sodelovanje A v zgoraj navedenih situacijah.

Prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, določa, da organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar (na lokalni ravni so to župan, podžupan, občinski svetnik), ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved velja tudi za poslovanje organa oziroma organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Nadalje četrti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da prepoved poslovanja iz prvega odstavka in prepoved iz tretjega odstavka 35. člena ZIntPK veljata tudi za ožje dele občine (vaške, krajevne ali četrtne skupnosti), ki imajo lastno pravno subjektiviteto, če je občinski funkcionar član sveta ožjega dela občine ali če se posamezen posel lahko sklene le z njegovim soglasjem.
Če predsednik krajevne skupnosti ni hkrati tudi funkcionar občine, ki podeljuje koncesijo (občinski funkcionarji so župan, podžupan in občinski svetnik) ali družinski član katerega od občinskih funkcionarjev, za podelitev koncesije ni omejitev z vidika 35. člena ZIntPK.
V zvezi z drugim vprašanjem ponovno poudarjamo, da v primeru, da predsednik krajevne skupnosti ni hkrati tudi funkcionar občine, ki podeljuje koncesijo ali družinski član katerega od občinskih funkcionarjev, ni omejitev z vidika 35. člena ZIntPK za podelitev koncesije.
Kar se tiče vprašanja »soglasja«, ki naj bi ga izdal direktor zavoda, se komisija do tega vprašanja ne more opredeliti, ker to ni materija, ki jo ureja ZIntPK, zato vam predlagamo, da se za razlago obrnete na pristojno službo pristojnega ministrstva.
Kar se tiče nasprotja interesov, ZIntPK to nasprotje opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). Nasprotje interesov se ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo funkcionarji, uradniki na položaju in drugi javni uslužbenci, poslovodne osebe in člani organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Pri nasprotju interesov je potrebno upoštevati vse okoliščine konkretnega primera, ki lahko kažejo na to, da bo uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravljala svoje javne naloge. Pri razlagi nasprotja interesov gre za okoliščine, ki se vedno tičejo konkretnega posameznika oziroma konkretne uradne osebe in ne inštitucije ali organa kot takega, zato z vidika določb ZIntPK ni moč soglašati z mnenjem občine, da se mora občina zaradi konflikta interesov v vsakem primeru izločiti iz sodelovanja/postopka zaradi nasprotja interesov. Velja pa ta obveza za uradno osebo (A), ki kot član sveta javnega zavoda ne sme odločati o izdaji soglasja družbi X, katere zakoniti zastopnik in lastnik je, vzdržati pa se mora tudi vsakršnih (formalnih ali neformalnih) vplivov na to odločanje.

(odgovor z dne 6.4.2012, pod št. 06241-1/2012-133)