Kako naj občinski svetniki navedejo subjekte, v katerih so na primer njihovi bratje, sestre, starši in otroci, s katerimi ne živijo v skupnem gospodinjstvu in živijo v tujini ali pa z njimi nimajo stikov, v razmerju iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK? V zvezi z navedenim prav tako sprašujete, ali je možno pojem družinski član razlagati samo za osebe, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu. V nadaljevanju dopisa navajate, da prvi odstavek 35. člena ZIntPK določa, da »organ, ki je dolžan voditi postopek javnega naročanja skladno s predpisi, ki ureja javno naročanje…«. Glede na navedeno sprašujete ali to pomeni, da prepoved omejitev poslovanja ne velja za javna naročila pod pragom do katerega se ZJN-2 ne uporablja, oziroma pod pragom 10.000 EUR, ko ni potrebno pridobiti izjave od ponudnika, skladno s šestim odstavkom 14. člena ZIntPK.

Sporočamo vam, da so »družinski člani« skladno s sedmo točko 4. člena ZIntPK zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti. Družinskih članov po ZIntPK torej ni mogoče razlagati oziroma ožiti samo na tiste posameznike, ki s funkcionarjem živijo v skupnem gospodinjstvu, saj je določba zakona, ki opredeljuje pojem družinskih članov, napisana jasno in ne pušča dvoma o tem, da med družinske člane spadajo tudi posamezniki (zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje in sestre), ki s funkcionarjem ne živijo v skupnem gospodinjstvu.
Peti odstavek 35. člena ZIntPK določa, da funkcionarji v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa najkasneje v osmih dneh po vsaki spremembi, organu, v katerem opravljajo funkcijo, posredujejo naziv, matično številko in sedež subjektov, s katerimi so oni in njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK. To pomeni, da je pridobitev teh podatkov zakonska dolžnost posameznega funkcionarja, zato vam svetujemo, da v konkretnem primeru (glede na okoliščine, ki jih navajate) sporočite oziroma sugerirate funkcionarjem, da naj pozovejo svoje družinske člane, da jim sporočijo podatke, potrebne za izvrševanje 35. člena ZIntPK.
V primeru, da funkcionar nikakor ne more priti do podatkov o udeležbi svojih družinskih članov v subjektih, s katerimi veljajo omejitve poslovanja oziroma prepoved poslovanja po ZIntPK, je po oceni komisije primerno, da funkcionar o tem organu, pri katerem opravlja funkcijo, poda izjavo v pisni obliki in pri tem pojasni tudi, na kakšen način je želel pridobiti podatke (na primer s pisnim pozivom družinskemu članu, ki živi v tujini, na katerega pa ni bilo odgovora). Te izjave naj se hranijo pri organu, ki mora biti pozoren na primere, ko bi želel v poslovno razmerje z njim stopiti subjekt, ki je zelo verjetno povezan z družinskim članom funkcionarja, za katerega slednji sicer ni mogel posredovati podatkov. Kljub priporočeni dodatni previdnosti organa pa je v takih primerih odgovornost za morebitno poslovanje v nasprotju s 35. členom ZIntPK na funkcionarju.
77. člen ZIntPK, ki v osmi alineji določa, da se funkcionarja, ki organu, v katerem opravlja funkcijo, ne sporoči podatkov o subjektih, s katerimi je on ali njegovi družinski član povezan na način iz prvega odstavka 35. člena, kaznuje za prekršek z globo od 400 – 1200 EUR. Komisija bo kot pristojen prekrškovni organ v primeru uvedbe postopka za ta prekršek v prvi vrsti presojala (ne)opravičljivost razlogov, zaradi katerih funkcionar svojemu organu ni posredoval podatkov o določenem subjektu, za katerega veljajo omejitve poslovanja, zato je koristno, da funkcionar pisno izjavo o tem, da ni mogel pridobiti podatkov od določenega družinskega člana, podkrepi z dokazi, ki bodo izkazovali njegove aktivnosti v smeri pridobitve podatkov in razlog(e), zakaj so bile te aktivnosti neuspešne.
V zvezi z vašim drugim vprašanjem pa vam sporočamo, da je postopek javnega naročanja splošen izraz, ki zajema vse vrste in oblike javnega naročanja izvedene na podlagi Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 128/2006, 16/2008, 19/2010 in 18/2011– v nadaljevanju ZJN-2) ter predpisov, sprejetih na njegovi podlagi. Posebej poudarjamo, da se absolutna omejitev oziroma prepoved poslovanja iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK razteza tudi na javna naročila, katerih vrednost je nižja od 20. 000 evrov brez DDV za blago in storitve in 40. 000 evrov brez DDV za gradnje. ZJN-2 ta naročila v petem odstavku 24. člena izrecno imenuje »javna naročila«, naročniki pa morajo za ta naročila voditi evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila (za ta javna naročila se sicer uporablja le določbe 105.a in 107. člena ZJN-2). To pomeni, da je tudi pri teh naročilih potrebno postopati po določenih pravilih in izvesti (vsaj) postopek njihovega vpisa v evidenco. Glede na navedeno absolutna prepoved poslovanja v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZIntPK velja tudi v primerih, ko gre za javna naročila, za katera morajo naročniki voditi le evidenco o njihovi oddaji, ki zajema navedbo predmeta in vrednosti javnega naročila v skladu z ZJN -2 in kadar gre za javna naročila pod pragom 10.000 EUR, ko ni potrebno pridobiti izjave od ponudnika, skladno s šestim odstavkom 14. člena ZIntPK.

(odgovor z dne 15.7.2011 št. 001-1/2011-644)