Ali lahko uradnik, ki je redno zaposlen na občini, opravlja razna dela za isto občino tudi preko svojega podjetja oziroma podjema?

Po 35. členu ZIntPK, ki ureja področje omejitev poslovanja, je prepoved poslovanja v postopkih javnega naročanja, podeljevanju koncesij in javno-zasebnega partnerstva podana med naročnikom in subjektom, v katerem je funkcionar naročnika ali njegov družinski član, udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja velja tudi za poslovanje naročnika s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo. Določbe ZIntPK, ki urejajo področje omejitev poslovanja, se uporabljajo le za subjekte, s katerimi so povezani funkcionarji in njihovi družinski člani, ter tudi za funkcionarje in njihove družinske člane kot fizične osebe.
Kdo so funkcionarji, je določeno v 6. točki 4. člena ZIntPK. Skladno s to določbo in ob upoštevanju Zakona o lokalni samoupravi so občinski funkcionarji župan, podžupan in člani občinskega sveta, občinski uradniki pa v to kategorijo ne sodijo. Ker uradnik, ki je redno zaposlen na občini, nima statusa občinskega funkcionarja, zanj torej ne veljajo določbe ZIntPK, ki urejajo omejitve poslovanja, pač pa omejitve poslovanja oziroma opravljanje drugih dejavnosti in konflikt interesov zanj kot za uradnika ureja 100. člen Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št 63/07-uradno prečiščeno besedilo in sprem., v nadaljevanju ZJU). Razlaga oziroma tolmačenje ZJU ni v pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije, zato vam svetujemo, da se s svojim vprašanjem obrnete na Ministrstvo za javno upravo. Na tem mestu prilagamo zgolj izpis 100. člena ZJU:

»100. člen (opravljanje drugih dejavnosti in konflikt interesov)
(1) Uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če:
1. je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja;
2. bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela;
3. bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne;
4. je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.
(2) Preden uradnik začne opravljati dejavnost, za katero meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, mora to sporočiti predstojniku.
(3) Opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena prepove uradniku predstojnik s sklepom.
(4) Dolžnost sporočanja in omejitve iz tega člena ne veljajo za dejavnosti znanstvenega in pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah, dela na publicističnem področju in za članstvo oziroma delovanje v političnih strankah.
(5) Uradniki na položajih generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine ne smejo opravljati pridobitnih dejavnosti, razen znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oziroma kulturne dejavnosti.
(6) Pravne osebe, v katerih ima uradnik na položaju iz petega odstavka tega člena ali njegov zakonec, sorodnik v ravni vrsti oziroma sorodnik v stranski vrsti do tretjega kolena več kot 20% delež, ne smejo poslovati z organom, v katerem uradnik dela. Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična.
(7) Uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, mora o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oziroma preveriti, ali so bile tako opravljene.«

(odgovor z dne 15.12.2012 št. 001-1/2011-962)