Ali je zaposlitev na projektu pri delodajalcu – javnem zavodu nezdružljivo s članstvom (predstavništvo ustanovitelja) v svetu zavoda delodajalca ter v primeru ko oseba poda odstopno izjavo iz določene funkcije, od kdaj naprej ta učinkuje – z dnem podpisa odstopne izjave ali z dnem ugotovitve (potrditve odstopa) na seji organa.

Določbe ZIntPK, ki urejajo nezdružljivost opravljanja funkcij, se uporabljajo samo za funkcionarje, ki so opredeljeni v 6. točki 4. člena ZIntPK. Člani sveta zavoda oziroma drugi zaposleni uslužbenci (redno ali po projektu) v javnem zavodu niso funkcionarji, zato se določbe ZIntPK o nezdružljivosti zanje ne uporabljajo, kar pomeni, da se komisija ne more izrekati o (ne)združljivosti članstva v svetu zavoda z zaposlitvijo v tem zavodu. To materijo ureja zakonodaja s področja delovanja javnih zavodov, ki jo je pristojno tolmačiti ministrstvo, na katerega področju zavod deluje. Prav tako komisija ni pristojna tolmačiti oziroma ugotavljati začetka veljave odstopne izjave oziroma odstopa članov sveta zavoda, neobvezujoče pa menimo, da prične odstopna izjava učinkovati z dnem ugotovitve oziroma potrditve slednjega na svetu javnega zavoda, saj šele s tem dnem posamezniku formalno preneha status člana sveta zavoda.

Če predpisi s področja delovanja javnih zavodov ali interni akti konkretnega zavoda ne preprečujejo zaposlitve člana sveta zavoda v zavodu (kot rečeno, to ni materija ZIntPK, ki je v pristojnosti komisije), pa opozarjamo na določbe ZIntPK o dolžnem izogibanju okoliščinam, ki pomenijo nasprotje interesov.

ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V smislu 37. člena ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Iz navedenih določb izhaja, da se nasprotje interesov ugotavlja za uradne osebe, med katere po 10. točki 4. člena sodijo tudi člani organov upravljanja v subjektih javnega prava (med te sodijo tudi člani sveta javnega zavoda, ki je organ upravljanja javnega zavoda) in nastane tedaj, ko je izkazan zasebni interes te osebe, ki kaže na to, da uradna oseba zaradi svojih zasebnih interesov pristransko in neobjektivno opravlja svoje javne naloge.

Pri tem je potrebno še opozoriti, da mora uradna oseba, ki med izvajanjem svoje funkcije ali službe ugotovi nasprotje interesov ali možnost da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika. V primeru članov sveta javnega zavoda je to predsednik sveta zavoda. Če v konkretnem primeru svet zavoda odloča o čemerkoli v povezavi s projektom ali zaposlitvijo, za katero kandidira tudi članica sveta zavoda, mora ta zavoda o svoji kandidaturi za delovno mesto na projektu pri istem zavodu pisno obvestiti predsednika sveta zavoda še pred izvedbo katerega koli postopka izbire kandidata, v katerem bi, glede na področno zakonodajo, morala kot članica sveta zavoda sodelovati. Nadalje mora biti ta članica sveta zavoda, ki kandidira za delovno mesto po projektu v istem zavodu, v celoti izločena iz vseh faz postopka, ki bo v zvezi s to izbiro tekel na svetu zavoda (ta izločitev mora biti formalna in dejanska), saj ne more odločati o svoji zaposlitvi ali o projektih, na katerih naj bi se zaposlila. Kar se tiče ostalih članov sveta zavoda, od njih ravnanje s pričakovano stopnjo integritete zahteva, da bodo vse kandidate presojali objektivno in nepristransko in da ne bodo dajali neupravičene prednosti osebi, ki je članica sveta zavoda. Če je med ostalimi člani sveta zavoda kakšen družinski član te kandidatke (ali družinski član katerega od drugih kandidatov), pa mora biti prav tako izločen iz postopka odločanja o kandidatih, saj je sorodstvo okoliščina, ki vnaprej ustvarja videz, da odločanje posameznika ne bo objektivno in nepristransko, kar že pomeni nasprotje interesov po ZIntPK.

Odgovor z dne 6.09.2012 št. 06240-1/2012-113