Občinski svetnik je na občino naslovil vlogo za odkup dela zemljišča, ki v naravi predstavlja občinsko cesto. Ali bi sklenitev takšne prodajne pogodbe vzbudila sum koruptivnega ravnanja?

Komisija se do zakonitosti pravnega posla kot takega ne more opredeliti, saj v predmetni zadevi njena pristojnost ni podana. Namreč, postopke razpolaganja s stvarnim premoženjem občine ureja Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter na njegovi podlagi sprejeta Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, za razlago le-teh pa komisija ni pristojna. Ob predpostavki, da bo spoštovana zakonodaja, ki ureja predmetne postopke, pa opozarjamo na dva instituta urejena v ZIntPK, ki bi eventualno lahko prišla v poštev, in sicer institut omejitev poslovanja ter nasprotja interesov.

35. člen ZIntPK, ki ureja omejitve poslovanja, v prvem odstavku določa, da so vsi posli, sklenjeni na podlagi postopkov oziroma vsako pridobivanje sredstev, ki pomeni javno naročanje, javno-zasebno partnerstvo, podeljevanje koncesij, podeljevanje posebnih in izključnih pravic, med občino in njenim funkcionarjem ali njegovim družinskim članom prepovedani, če je funkcionar ali njegov družinski član v subjektu udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Nadalje tretji odstavek določa, da prepoved poslovanja v obsegu, ki ga določa prvi odstavek 35. člena ZIntPK, ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki niso zajeti v prvem odstavku tega člena, pod pogojem, da so ob tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o nasprotju interesov in dolžnosti izogibanja temu nasprotju.

Skladno z navedenim je ugotoviti, da situacija, ko občina prodaja zemljišče, katerega lastnica je, ne zapade pod sistem omejitev poslovanja kot ga določa 35. člen ZIntPK. Gre namreč za obratno razmerje od tistega, ki ga zajema institut omejitev poslovanja – prejemnik sredstev je občina, ne pa občinski funkcionar, oziroma subjekt, s katerim je funkcionar lastniško ali drugače povezan. Osnovni namen omejitev poslovanja je v tem, da se pred porabo, motivirano z zasebnimi interesi, varujejo javna sredstva, kar pomeni, da se ta institut nanaša na posle oziroma razmerja, na podlagi katerih pride do odliva iz občinskega proračuna (ne pa na razmerja, ki prinašajo v občinsko blagajno prilive). Seveda pa morajo biti tudi v tem primeru postopki izpeljani transparentno in objektivno ter nepristransko, se pravi brez dajanja kakršnekoli prednosti posameznemu ponudniku ali ponudnikom.

Kljub temu, da v konkretnem primeru ni omejitev poslovanja, pa opozarjamo še na dolžno izogibanje nasprotju interesov, ki ga ZIntPK terja od vseh uradnih oseb, vključno z občinskimi funkcionarji. ZIntPK nasprotje interesov opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane ali za osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike (13. točka 4. člena ZIntPK). V smislu 37. člena ZIntPK mora uradna oseba biti pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in storiti vse, da se mu izogne in svoje funkcije ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. To pomeni, da v konkretnem primeru občinski svetnik, ki je zainteresiran za nakup občinskega zemljišča, na strani občine ne sme sodelovati v nobeni od faz postopka, ki bo v zvezi s prodajo predmetnega zemljišča tekel na občini, temveč se mora iz vseh faz postopka izločiti ter se vzdržati vsakršnega formalnega ali neformalnega vplivanja na sklenitev predmetnega posla.

Odgovor z dne 08.02.2013 št. 06241-1/2013-32