Ali lahko javni zavod, ki je ustanovljen s strani občine in katerega delovanje 1/3 sofinancira občina, odda naročilo ponudniku, katerega oče je občinski svetnik?

Omejitve oziroma prepoved poslovanja in začasno prepoved poslovanja po prenehanju funkcije urejata 35. in 36. člen ZIntPK. Skladno s 35. členom ZIntPK organ ali organizacija javnega sektorja, ki je zavezan postopek javnega naročanja voditi skladno s predpisi, ki urejajo javno naročanje, ali izvaja postopek podeljevanja koncesij ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, ne sme naročati blaga, storitev ali gradenj, sklepati javno-zasebnih partnerstev ali podeliti posebnih ali izključnih pravic subjektom, v katerih je funkcionar, ki pri tem organu ali organizaciji opravlja funkcijo, ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot pet odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Po drugem odstavku 35. člena velja prepoved tudi za poslovanje organa ali organizacije javnega sektorja s funkcionarjem ali njegovim družinskim članom kot fizično osebo.
36. člen ZIntPK, ki ureja začasno prepoved poslovanja po prenehanju funkcije, v drugem odstavku določa, da organ, v katerem je funkcionar opravljal funkcijo, v roku enega leta po prenehanju funkcije ne sme poslovati s subjektom, v katerem je bivši funkcionar neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Prepoved poslovanja po drugem odstavku 36. člena ZIntPK pa ni razširjena na subjekte, v katerih so kakorkoli udeleženi družinski člani bivšega funkcionarja.
Skladno z vsem navedenim je ugotoviti, da določbe 35. člena ZIntPK prepovedujejo zgolj neposredna razmerja med organom (občino) in funkcionarjem tega organa (občinskim svetnikom) oziroma njegovim družinskim članom ali subjektom, s katerim so te osebe povezane na način, določen v 35. členu ZIntPK, ne prepovedujejo pa razmerij oz. poslovanja med javnim zavodom ter družinskim članom občinskega funkcionarja. V konkretnem primeru to pomeni, da sme samostojni podjetnik – družinski član občinskega svetnika poslovati z javnim zavodom, seveda pod pogojem, da so spoštovane tudi določbe drugih veljavnih predpisov in da je ponudnik dejansko najprimernejši; ne sme pa s tem samostojnim podjetnikom poslovati občina, katere občinski svetnik je družinski član tega podjetnika.

Odgovor z dne 06.03.2013 št. 06241-1/2013-45