Ali sta funkciji podžupana in predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (dalje KMVVI) združljivi, glede na to, da so naloge KMVVI naslednje: občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druga imenovanja, ki so v pristojnosti občinskega sveta; občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini; predlaga odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev; odloča o nezdružljivosti funkcij občinskih funkcionarjev; obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet.

Nezdružljivost funkcije občinskega svetnika oziroma podžupana z drugimi funkcijami in dejavnostmi primarno ureja 37. b člen ZLS, ki v drugem odstavku določa, da funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. Med drugimi zakoni je tudi ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij in položajev v 27. členu. Skladno s to določbo funkciji podžupana in predsednika KMVII nista nezdružljivi, vendar posebej opozarjamo, da je primarna zakonodaja za to področje ZLS, katerega tolmačenje ni v pristojnosti komisije (predlagamo, da se v zvezi s tem obrnete na Službo za lokalno samoupravo Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo).

Če sta navedena položaja oziroma funkciji združljivi tudi po določbah ZLS, opozarjamo še na dolžno izogibanje nasprotju interesvov – ne glede na to, na katerem položaju je, uradna oseba (med te sodijo tudi podžupani oziroma člani KMVVI) ne more odločati o zadevah, ki se nanašajo na njo samo oziroma v katerih ima (tudi) zasebne interese. V teh primerih je namreč podano nasprotje interesov, ki se mu morajo uradne osebe dosleno izogibati. ZIntPK v 12. točki 4. člena določa, da so nasprotje interesov okoliščine, v katerih zasebni interes uradne vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih nalog. Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike. Po 37. členu ZIntPK mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in mora storiti vse, da se mu izogne. Svoje funkcije ali službe uradna oseba ne sme izrabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila kakšen nedovoljen zasebni interes. Po 38. členu ZIntPK mora uradna oseba, ko ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika, ob tem pa mora prenehati z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Predstojnik o obstoju nasprotja interesov odloči v 15 dneh. Druga možnost za izognitev nasprotju interesov pa je samoizločitev uradne osebe iz dela oziroma obravnave zadeve (ali dejavnosti), v kateri je do nasprotja prišlo.

Odgovor z dne 08.04.2013 št. 06240-1/2013-54