Združenje X vsako leto organizira konferenco, katere se tradicionalno udeležujejo tudi zaposleni Agencije Y. Združenje X je Agenciji Y ponudilo oprostitev plačila kotizacije za njihove zaposlene (kotizacija za posameznega udeleženca znaša 350 EUR), Agencija pa bi po svojih notranjih kriterijih določila, kdo od njihovih zaposlenih bi se udeležil te konference. Ali se navedena oprostitev plačila kotizacij glede na določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije šteje kot darilo in ali so kakšne omejitve za sprejem takšne oprostitve plačila?

Določbe ZIntPK, ki urejajo prepoved in omejitve glede sprejemanja daril, se uporabljajo samo za funkcionarje – kdo so funkcionarji, podrobneje določa 6. točka 4. člena ZIntPK – to so poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, funkcionarji v drugih državnih organih in samoupravnih skupnostih, poslanci iz Republike Slovenije v Evropskem parlamentu in drugi funkcionarji iz Slovenije v evropskih institucijah. Zaposleni Agencije Y nimajo statusa funkcionarja skladno z ZIntPK, zato se določbe tega zakona glede omejitev in prepovedi sprejemanja daril zanje ne uporabljajo. Je pa to področje (omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril javnih uslužbencev) podrobneje urejeno v 11. členu Zakona o javnih uslužbencih (dalje: ZJU) in v Uredbi o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi z darili. Teh predpisov komisija ni pristojna razlagati in tolmačiti, zato se je za ustrezna pojasnila potrebno obrneti na pristojno ministrstvo.
Neobvezujoče pa menimo, da omogočanje udeležbe na seminarju brez kotizacije (oziroma plačane kotizacije) ne pomeni nedovoljenega darila javnemu uslužbencu, če je brezplačna udeležba izvedena na transparenten način in ob enaki obravnavi javnih uslužbencev (kadar je ponujeno manjše število brezplačnih udeležb, mora o tem, kateri javni uslužbenci se bodo udeležili izobraževanja, praviloma odločiti predstojnik na podlagi transparentnih kriterijev, in ne npr. organizator izobraževanja) ter če v ozadju ni pričakovanj po ugodnejši obravnavi posameznih kategorij nadzirancev ali podobnih nedovoljenih motivov.

Kar se tiče ZIntPK, pa pojasnjujemo, da formalnih zadržkov za brezplačno sodelovanje zaposlenih agencije na seminarju, ni, saj zgolj dejstvo, da bodo zaposleni agencije slušatelji na seminarju, še ne pomeni nasprotja interesov, kot ga opredeljuje ta zakon. ZIntPK nasprotje interesov v 12. točki 4. člena opredeljuje kot okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Bistvena elementa nasprotja interesov sta dva (izpolnjena morata biti kumulativno):

– zasebni interes uradne osebe in
– obstoj okoliščin, ki kažejo na to, da zasebni interes vpliva na nepristransko opravljanje javnih nalog uradne osebe ali obstoj okoliščin, ki ustvarjajo videz, da vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe.

Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga komisija, menimo, da ni moč govoriti ne o sprejemanju nedovoljenih darilih niti o nasprotju interesov, poudarjamo pa, da mora – ne glede na mnenje komisije – v skladu s 100. členom ZJU oziroma 2. odstavkom 38. člena ZIntPK o morebitnem obstoju nasprotja interesov odločiti predstojnik uradne osebe, ki (bi) se je znašla v tovrstni situaciji.

Odgovor z dne 15.05.2013 št. 06271-1/2013-21