Izpostavljate dileme v zvezi z interpretacijo 27. člena ZIntPK v povezavi z zastopanjem lokalnih skupnosti v gospodarskih družbah, v katerih imajo te svoje deleže, po katerem je podana nezdružljivost funkcije občinskih funkcionarjev s članstvom v organih upravljanja, nadzora in zastopanja gospodarskih družb. V dopisu navajate, da sta se v občinah pojavili dve rešitvi, ki po vašem mnenju predstavljata obid zakona kot tudi odločbe US št. U-I-230/10-16 z dne 23.6.2011 in sistemskega pojasnila Komisije. Prva rešitev je ustanavljanje nadzornih svetov v d.o.o., ki pa nimajo ključnih pristojnosti, predvidenih za nadzorni svet, skladno z ZGD-1. Tako nimajo pristojnosti imenovanja in odpoklica direktorja, vrednotenja dela direktorja, potrjevanja letnega poročila, določanja cen za občinske gospodarske javne službe, temveč so te pristojnosti še vedno na skupščinah, ali se te pristojnosti podvajajo pri skupščini in nadzornem svetu in sta oba pristojna za nadzor. Sprašujete, ali ne pomeni takšna rešitev kršitev Odločbe Ustavnega sodišča in Sistemskega pojasnila Komisije. Druga rešitev je, da občinski svet za pooblaščenca na skupščinah imenuje kar župana, ki je pooblaščenec občinskega sveta in ne nastopa kot župan, temveč kot pooblaščenec občinskega sveta. Sprašujete, ali je tak župan v kršitvi 27. člena ZIntPK.

Komisija je pri odgovoru na vprašanja, povezana z imenovanjem poklicnih in nepoklicnih županov in podžupanov v skupščine gospodarskih družb, v katerih ima občina svoj delež, izhajala iz določb 27. člena ZIntPK in določb 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94707-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, v nadaljevanju ZLS), pri čemer je upoštevala tudi Odločbo Ustavnega sodišča U-I-230/10-16 z dne 23.6.2011.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/2011-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZIntPK) v 27. členu, ki ureja nezdružljivost funkcij poklicnih in nepoklicnih funkcionarjev, v prvem odstavku določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah. Prepoved iz prvega odstavka glede članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava velja v smislu tretjega odstavka 27. člena velja tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana.
Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da je funkcija župana (poklicnega ali nepoklicnega) nezdružljiva z opravljanjem članstva v organih upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava, za poklicnega župana pa tudi v osebah zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah, kar hkrati pomeni, da tako poklicni župan kot nepoklicni župan in podžupan ne smejo biti člani organov oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v osebah javnega prava in osebah zasebnega prava, s katerimi je občina ustanoviteljsko ali lastniško povezana. Prepoved velja tudi v primerih gospodarskih družb in javnih podjetij, katerih ustanovitelj je občina.
Edina izjema od navedene prepovedi velja v primeru, ki je urejen v 61. členu ZLS. Drugi odstavek 61. člena določa, da dvoje ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje. Po tretjem odstavku občinski sveti udeleženih občin ustanovijo za izvrševanje ustanoviteljskih pravic ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb v skladu z aktom o ustanovitvi skupni organ, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi mora določati njegove naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami. Iz določb 61. člena ZLS izhaja možnost ustanovitve skupnega organa, ki ga sestavljajo župani, le za izvajanje ustanoviteljskih pravic in v primeru, ko dve ali več občin ustanovijo javni zavod ali javno podjetje, ne pride pa ta možnost v poštev v primeru, ko je občina ustanoviteljica ali soustanoviteljica posamične gospodarske družbe, ki nima statusa javnega podjetja ali javnega zavoda. V takšnem primeru se skupni organ ne ustanovi in tudi skupščina takšne gospodarske družbe se ne more enačiti s skupnim organom, katerega član je lahko župan.
Ob upoštevanju navedenih določb sta županska in podžupanska funkcija (poklicni ali nepoklicni) združljivi s članstvom v skupnem organu javnega zavoda ali javnega podjetja, ustanovljenem na podlagi 61. člena ZLS, pod pogojem, da ta organ izvaja le ustanoviteljske pravice (pri tem posebej poudarjamo, da ZLS dovoljuje ustanovitev skupnega organa le za izvrševanje ustanoviteljskih pravic, ki jih tudi poimenuje s tem izrazom). Med ustanoviteljske pravice po mnenju Komisije sodijo le pravice, povezane s statusnimi spremembami gospodarske družbe, določitev ustanoviteljskih deležev, povečanje ali zmanjšanje poslovnega deleža občine v gospodarski družbi ipd.. V primeru, da skupni organ (ali skupščina) izvaja tudi druge pravice, ki sodijo med upravljavske ali nadzorstvene pravice, župan ali podžupan ne smeta biti člana skupnega organa.
Vlogo družbenikov v javnih podjetjih in družbah z omejeno odgovornostjo, katerih ustanoviteljice so občine, izvaja v imenu občin njihov občinski svet. Ti imajo pravico odločati o vprašanjih, o katerih v smislu 505. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009-uradno prečiščeno besedilo, 33/2011, 91/2011, v nadaljevanju: ZGD) odločajo družbeniki. Kot družbenik gospodarske družbe odloča občinski svet o sprejetju letnega poročila in uporabi bilančnega dobička, delitvi in prenehanju poslovnih deležev, postavitvi in odpoklicu poslovodij, ukrepih za pregled in nadzor dela poslovodij, zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem in drugih zadevah, za katere tako določa zakon ali družbena pogodba. Občinski svet lahko odločanje o posameznih zadevah, ki so določene v 505. členu ZGD z Odlokom prenese tudi na skupščino družbenikov gospodarske družbe, pri čemer je občinski svet pristojen imenovati osebe, ki bodo zastopale interese občine kot družbenika v organih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. Občinski svet ima pravico imenovati za člane organov teh subjektov, ki izvajajo zastopniške, upravljavske ali nadzorstvene pravice (skupščine, nadzorni svet ali upravni odbor) katero koli osebo, razen župana ali podžupana, ki v smislu 27. člena ZIntPK ne sme opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja.
V opisanem primeru, ko v gospodarski družbi, ki ima tudi nadzorni svet, opravlja skupščina tudi naloge, ki predstavljajo upravljanje ali nadzor nad gospodarsko družbo, član skupščine ne more biti v smislu 27. člena ZIntPK niti župan niti podžupan. Enako velja tudi v primeru, ko občinski svet določi župana kot pooblaščenca, da zastopa občino na skupščini, ki izvaja upravljavske ali nadzorstvene pravice. V obeh primerih je podana kršitev 27. člena ZIntPK, ki ureja nezdružljivost funkcij poklicnih funkcionarjev (poklicnega župana) in nepoklicnega župana ali podžupana.

(odgovor z dne 8.3.2012 št. 06240-1/2012-43)