Ali je posredovanje za hitrejšo pripravo koncesijskega akta ali predpisa za zmanjšanje priobalnega zemljišča s strani poslanca državnega zbora korupcija po ZIntPK (predpisa nista v programu vlade, niti v internem programu dela ministrstva za tekoče leto)? Ali je dejavnost lobistov (v primeru poslanca državnega zbora) v tem trenutku že korupcija?

Namen določb o lobiranju je zagotoviti učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo pravne predpise in druge splošne akte ter odločajo o drugih zadevah, razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, ter postopkov, v katerih se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov. Lobiranje je opredeljeno kot nejavni stik lobista z lobirancem z namenom, da vpliva na vsebino ali postopek sprejemanja odločitev.

O koruptivnem ravnanju poslanca bi lahko govorili v primeru, ko bi njegovo ravnanje ustrezalo definiciji korupcije.

Definicija korupcije je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

Del odgovora na vprašanje najdemo v razlagi pomena izrazov, kot so lobist, lobiranci, interesne skupine, in so zapisani v 15., 16. in 17. točki 4. člena  Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Pomen izrazov:
“lobist oziroma lobistka” je oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije;

“lobiranci oziroma lobiranke” so funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter določil iz 14. točke tega člena, s katerim z namenom lobiranja komunicira lobist;

“interesne organizacije” so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja.

V navedenem primeru je pomembno dejstvo, da je poslanec državnega zbora funkcionar, kar pomeni, da je lahko le lobiranec, ne more pa biti lobist. Organizacijo in delo državnega zbora ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslank in poslancev pa ureja Poslovnik državnega zbora, ki določa tudi zakonodajni postopek.