Pogosta vprašanja

Pogosta vprašanja v zvezi z delovanjem Komisije za preprečevanje korupcije se razprostirajo od precej splošnih do zelo konkretnih. Z iskalnikom vam želimo čim bolj približati odgovor, po katerem povprašujete, zato smo področja razdelili na institute, zavezance in organe.

Zaradi novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je prinesla spremembe zakonskih določb nekaterih institutov Komisije, bomo vprašanja in odgovore sproti dodajali.

  • Funkcionarji
  • Ali je generalni sekretar Vrhovnega sodišča RS zavezanec za prijavo premoženjskega stanja?

    61. a člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07– UPB in spremembe) določa, da ima Vrhovno sodišče Republike Slovenije generalnega sekretarja, ki je funkcionar. Določba 41. člena ZIntPK določa, da so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja tudi poklicni funkcionarji.

    Generalni sekretar Vrhovnega sodišča RS je zavezanec za prijavo premoženjskega stanja.

  • Zavezanec po prenehanju svoje funkcije ponovno nastopi isto funkcijo pri istem organu (npr. župan opravlja funkcijo več mandatov zapored). Med funkcijama ni časovne prekinitve oziroma je prekinitev krajša od enega meseca. Kakšne so njegove obveznosti glede poročanja premoženjskega stanja? Kakšne so v tem primeru obveznosti organa glede sporočanja seznamov zavezancev?

    V primeru, da zavezanec več mandatov zaporedoma opravlja isto funkcijo pri istem organu in med funkcijami ni časovne prekinitve oziroma je ta krajša od enega meseca, mu ob ponovnem nastopu funkcije ni potrebno ponovno v celoti sporočiti podatkov o premoženjskem stanju. V tem primeru mu torej ni treba izpolnjevati obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oz. dela in novega obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oz. dela.

    O premoženjskem stanju v celoti mora poročati najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije, ter leto dni po prenehanju funkcije. V vmesnem obdobju, torej v času opravljanja svoje funkcije pa, v skladu s prvim odstavkom 43. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 uradno prečiščeno besedilo, 158/20, v nadaljevanju: ZIntPK) poroča:

    • v roku 30 dni po nastanku spremembe vsake spremembo osebnih podatkov iz prve, pete in sedme alineje prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK in
    • vsako spremembo v premoženjskem stanju pa najkasneje do 31. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe. Pri enotah premoženja je zavezanec kot spremembo dolžan prijaviti povečanje premoženja, s katerim doseže prag za prijavo posamezne vrste premoženja, pri že prijavljenih enotah premoženja pa sporoči spremembo, ko se premoženje poveča ali zmanjša za več kot 10.000 eurov.

    Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci sporočijo Komisiji vsako spremembo osebnih podatkov (tudi spremembe funkcije) in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK enkrat na leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

    Organ mora v primeru, ko gre za nastop novega ali ponovnega mandata zavezanca, sporočiti datum prenehanja mandata posameznega zavezanca in datum nastopa novega mandata zavezanca v 30 dneh. To stori tako, da osebo najprej odjavi iz seznama zavezancev (elektronski obrazec za odjavo posameznika iz seznama zavezancev), nato pa ga na novo prijavi v seznam zavezancev (elektronski obrazec za prijavo posameznika v seznam zavezancev).

    Posebej mora biti organ pazljiv, kadar želi prijaviti kot zavezanca osebo, ki je nastopila funkcijo ali delo kot vršilec dolžnosti in v obrazcu izbere primeren tip funkcije.

  • Zavezanec po prenehanju funkcije nastopi drugo funkcijo (npr. župan po prenehanju svoje funkcije nastopi funkcijo poslanca). Med prenehanjem prejšnje funkcije in nastopom druge funkcije ni časovne prekinitve oziroma je prekinitev krajša od enega meseca. Ali mora ponovno poročati o premoženjskem stanju?

    V primeru prehoda iz ene funkcije na drugo (kjer gre za neprekinjeno spremembo funkcije ali pa je prekinitev krajša od enega meseca), ni potrebno ponovno poročati premoženjskega stanja v celoti, temveč je potrebno v roku 30 dni po nastanku spremembe sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

    Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci sporočijo Komisiji vsako spremembo osebnih podatkov (tudi spremembe funkcije) in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK enkrat na leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

  • Kakšen je pravilen način poročanja o premoženjskem stanju ob nastopu in ob prenehanju funkcije ali dela?

    Poklicni funkcionar, nepoklicni župan in podžupan, uradnik na položaju, poslovodna oseba ter državljan Republike Slovenije, ki opravlja funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero je bil imenovan ali izvoljen na podlagi napotitve ali predloga Vlade Republike Slovenije oziroma Državnega zbora mora takoj, najpozneje pa v enem mesecu po nastopu funkcije ali dela, komisiji preko elektronskega obrazca sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Če npr. zavezanec nastopi funkcijo 1. 1. 2020, mora o premoženjskem stanju poročati na datum nastopa funkcije 1. 1. 2020 tako kot to določa spremenjen drugi odstavek 41. člena ZIntPK.

    Podatke o premoženjskem stanju morajo ti zavezanci Komisiji, preko elektronskega obrazca, sporočiti tudi najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije ali dela in leto dni po prenehanju funkcije ali dela. Če npr. zavezancu funkcija preneha 31. 7. 2020, mora o premoženjskem stanju poročati v enem mesecu, a s popisom premoženja na dan 31. 7. 2020. Nato pa še točno eno leto po prenehanju funkcije, torej popis premoženja na dan 31. 7. 2021. V obeh primerih mora obrazec zajemati popis celotnega premoženjskega stanja na navedena datuma.

  • Minister je začasno prevzel tudi funkcijo ministra drugega ministrstva. Kakšne so njegove obveznosti glede poročanja premoženjskega stanja? Kakšne so v tem primeru obveznosti ministrstva glede sporočanja seznamov zavezancev?

    V primeru, ko je minister poleg funkcije ministra prevzel tudi funkcijo ministra drugega ministrstva (opravljanje več funkcij hkrati), mu ni potrebno ponovno poročati podatkov o premoženjskem stanju v celoti, temveč je potrebno v roku 30 dni po nastanku spremembe sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

    Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci sporočijo Komisiji vsako spremembo osebnih podatkov (tudi spremembe funkcije) in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK enkrat na leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

    Premoženjsko stanje v celoti minister v skladu z ZIntPK poroča najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije in leto dni po prenehanju funkcije. V času opravljanja svoje funkcije/funkcij, pa poroča le spremembe v premoženjskem stanju, ki vključujejo tudi spremembe pri opravljanju funkcije, v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZIntPK.

    Ministrstvo mora sporočiti datum prenehanja mandata posameznega zavezanca in datum nastopa novega mandata zavezanca v 30 dneh po spremembi, na Obrazcu za prijavo posameznika v seznam zavezancev/Obrazcu za odjavo posameznika iz seznama zavezancev.

  • Podžupan v novem mandatnem obdobju nastopi funkcijo župana. Kakšne so njegove obveznosti glede poročanja premoženjskega stanja? Kakšne so v tem primeru obveznosti občine kot organa glede sporočanja seznamov zavezancev?

    V primeru prehoda iz ene funkcije na drugo (kjer gre za neprekinjeno spremembo funkcije ali pa je prekinitev krajša od enega meseca) zavezancu ni potrebno ponovno poročati premoženjskega stanja v celoti, temveč je potrebno v roku 30 dni po nastanku spremembe sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

    Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci sporočijo Komisiji vsako spremembo osebnih podatkov (tudi spremembe funkcije) in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK enkrat na leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

    Občina kot organ mora v primeru, ko gre za nastop novega (ponovnega) mandata zavezanca, sporočiti datum prenehanja mandata posameznega zavezanca in datum nastopa novega mandata zavezanca v 30 dneh, na Obrazcu za prijavo posameznika v seznam zavezancev/Obrazcu za odjavo posameznika iz seznama zavezancev.

  • Ali so poslanci v Evropskem parlamentu dolžni poročati o sredstvih, namenjenih delovanju pisarne poslanca Evropskega parlamenta ob nastopu funkcije in med mandatom?

    Glede obsega sporočanja podatkov o premoženjskem stanju ZIntPK v 42. členu določa, da morajo zavezanci med drugim poročati o vseh sredstvih, ki presegajo vrednost 10.000 EUR, torej tudi o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah, katerih skupna vrednost na posameznem računu presega 10.000 EUR.

    Sporočanje denarnih sredstev na transakcijskem računu med mandatom pa je potrebno, kadar na posamezen račun prejmete enkratno nakazilo več kot 10.000 EUR in ne izvira iz plače, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe.

    Ker sredstva za delovanje poslanske pisarne ne spadajo med obdavčljive dohodke, je potrebno poročati tudi o prejetih denarnih sredstvih za delovanje poslanske pisarne, ki so bila nakazana na račun, ki se glasi na ime evropskega poslanca in katerih vrednost je v času izpolnjevanja obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju (ob nastopu funkcije in ob prenehanju funkcije) presegala 10.000 EUR. Izvor teh denarnih sredstev pa se lahko pojasni v rubriki »Druge informacije, ki jih morda želite v zvezi z vašim premoženjskim stanjem posredovati Komisiji«, kar bo komisiji v pomoč tudi pri opravljanju nadaljnjih nadzorov premoženjskega stanja.

  • Zakaj urediti lobiranje?

    Ureditev procesov lobiranja ter določanja pravic in obveznosti lobistov kot tudi lobirancev je v svojem bistvu usmerjena v doseganje transparentnosti nejavnega vplivanja interesnih organizacij na odločitve javnega sektorja. Komisija ima pri tem nalogo zagotoviti učinkovit nadzor nad lobiranjem. Pogoj za to je na eni strani učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo predpise, druge splošne akte in druge zadeve, kot jih določa ZIntPK. Na drugi strani je enako pomembno ozaveščanje tako posameznikov, institucij javnega sektorja kot civilne družbe o pristojnostih komisije na področju lobiranja in možnostih, ki jih ponuja ZIntPK za aktivno soudeležbo posameznikov in nevladnih organizacij pri vzpostavitvi čim širšega omrežja javnega nadzora nad lobiranjem. Lobiranje v skladu z ZIntPK je legitimna dejavnost, preko katere interesne organizacije na formalen in pregleden (transparenten) način dostopajo do formalnih centrov odločanja o zadevah javnega pomena.

  • Kaj je neetično oziroma nezakonito ravnanje?

    V kolikor bi kdorkoli v postopkih, v katerih lobiranje ni dopustno (pravno regulirani postopki), poskušal vplivati na odločitve odločevalcev, Komisija opozarja na določbe 24. člena ZIntPK in možnost prijave neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja.

    Uradna oseba, ki iz utemeljenih razlogov meni, da se od nje zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali se s tem namenom nad njo izvaja psihično ali fizično nasilje, lahko takšno dejanje prijavi nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti, tj. pristojni osebi (prvi odstavek 24. člena ZIntPK).

    Nejavno vplivanje na odločevalca izven dovoljenih pravnih okvirov lahko predstavlja znake napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, kaznivo dejanje oviranja dela pravosodnih in drugih državnih organov ali drugo obliko nedovoljenega, nezakonitega ali neetičnega ravnanja. Javni uslužbenec lahko odkloni izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila protipravno ravnanje (četrti odstavek 94. člena ZJU). Javni uslužbenec mora odkloniti izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila kaznivo dejanje (peti odstavek 94. člena ZJU).

  • Želim postati lobist. Katere pogoje moram izpolnjevati?

    V register lobistov se lahko vpiše vsaka polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju in ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na več kot šest mesecev zapora.

    POZOR! Funkcionar ne sme opravljati dejavnosti lobiranja pred pretekom dveh let, odkar mu je prenehala funkcija.

    ZIntPK določa izjeme, ko se posameznikom ni potrebno vpisati v register lobistov. Ne glede na določbe ZIntPK, ki urejajo lobiranje, se oseba, ki lobira za interesno organizacijo, v kateri je zaposlena, za ta namen ni dolžna vpisati v register lobistov. Enako velja za zakonitega zastopnika ali izvoljenega predstavnika interesne organizacije.

    Komisija je med izjeme od registracije pred dejanji lobiranja uvrstila tudi prokurista ter predstavnike enot zbornic in združenj dejavnosti, ki sicer niso pravno samostojne, vendar pa so ti predstavniki izvoljeni predstavniki teh enot, hkrati pa imajo te enote organizacijsko strukturo.

  • Kdo je lobiranec?

    ”Lobiranci” so funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije, organih in upravi lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov, drugih splošnih aktov in odločitev iz 14. točke 4. člena ZIntPK, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist (16. točka 4. člena ZIntPK).

     ZIntPK kot lobirance opredeljuje zgolj funkcionarje in javne uslužbence v:

    • državnih organih,
    • Banki Slovenije,
    • organih in upravah lokalne skupnosti in
    • nosilcih javnih pooblastil.

    Lobiranec je funkcionar in javni uslužbenec v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odloča ali sodeluje pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev in pri katerih poskuša lobist z lobiranjem doseči neko rešitev. Lobiranec je odločevalec, na katerega poskuša lobist vplivati, da bi dosegel rešitev, za katero si prizadeva.

  • Kaj naj storim, ko sem kot javni uslužbenec ali funkcionar v dvomu, ali gre za lobiranje ali ne?

    V kolikor bi se javnim uslužbencem ali funkcionarjem pojavil dvom, ali gre za lobiranje ali ne, svetujemo, da se zapis/prijava o razgovoru opravi tudi v takem primeru oziroma, da se v dvomu javni uslužbenec ali funkcionar obrne na svojega predstojnika ali Komisijo za preprečevanje korupcije.

  • Ali je potrebno Komisiji prijaviti tudi stike z lobisti, ki jih ima poslanec Evropskega parlamenta v Bruslju in ali je potrebno prijaviti le stike z lobisti registriranimi v Republiki Sloveniji?

    Izhajajoč iz 16. točke 4. člena ZIntPK med lobirance spadajo funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije, organih in upravah lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev iz 14. točke 4. člena ZIntPK, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist.

    V skladu s 6. členom Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C in 203/20 – ZIUPOPDVE; ZJU) so državni organi vsi organi državne uprave: ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe, upravne enote, Državni zbor RS, Državni svet RS, Ustavno sodišče RS, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic, Komisija za preprečevanje korupcije, pravosodni organi ipd.

    Iz navedenega izhaja, da med državne organe ne spada Evropski parlament. To pomeni, da poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ne sodijo med funkcionarje, ki bi bili dolžni poročati Komisiji o lobističnih stikih, kot to določajo določbe ZIntPK, ki se nanašajo na lobiranje.

  • Ali je posredovanje za hitrejšo pripravo koncesijskega akta ali predpisa za zmanjšanje priobalnega zemljišča s strani poslanca državnega zbora korupcija po ZIntPK (predpisa nista v programu vlade, niti v internem programu dela ministrstva za tekoče leto)? Ali je dejavnost lobistov (v primeru poslanca državnega zbora) v tem trenutku že korupcija?

    Namen določb o lobiranju je zagotoviti učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo pravne predpise in druge splošne akte ter odločajo o drugih zadevah, razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, ter postopkov, v katerih se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov. Lobiranje je opredeljeno kot nejavni stik lobista z lobirancem z namenom, da vpliva na vsebino ali postopek sprejemanja odločitev.

    O koruptivnem ravnanju poslanca bi lahko govorili v primeru, ko bi njegovo ravnanje ustrezalo definiciji korupcije.

    Definicija korupcije je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

    Del odgovora na vprašanje najdemo v razlagi pomena izrazov, kot so lobist, lobiranci, interesne skupine, in so zapisani v 4. členu ZIntPK.

    Pomen izrazov:

    • »lobist oziroma lobistka« (v nadaljnjem besedilu: lobist) je oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov, ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije (15. točka 4. člena ZIntPK);
    • »lobiranci oziroma lobiranke« (v nadaljnjem besedilu: lobiranci) so funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije, organih in upravi lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov, drugih splošnih aktov in odločitev iz 14. točke tega člena, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist (16. točka 4. člena ZIntPK);
    • »interesne organizacije« so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja (13. točka 4. člena ZIntPK).

    V navedenem primeru je pomembno dejstvo, da je poslanec državnega zbora funkcionar, kar pomeni, da je lahko le lobiranec, ne more pa biti lobist. Organizacijo in delo državnega zbora ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslank in poslancev pa ureja Poslovnik državnega zbora, ki določa tudi zakonodajni postopek.

  • Ali je občinski svetnik občine lahko lobist?

    56. člen ZIntPK določa, da je lobist lahko vsaka polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju in ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na več kot šest mesecev zapora. Nadalje je določeno, da funkcionar ne sme opravljati dejavnosti lobiranja pred pretekom dveh let, odkar mu je prenehala funkcija.

    Občinski svetnik kot nepoklicni funkcionar na podlagi Zakona o lokalni samoupravi tako ne more opravljati dejavnosti lobiranja.

  • Interesne organizacije
  • Zakaj urediti lobiranje?

    Ureditev procesov lobiranja ter določanja pravic in obveznosti lobistov kot tudi lobirancev je v svojem bistvu usmerjena v doseganje transparentnosti nejavnega vplivanja interesnih organizacij na odločitve javnega sektorja. Komisija ima pri tem nalogo zagotoviti učinkovit nadzor nad lobiranjem. Pogoj za to je na eni strani učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo predpise, druge splošne akte in druge zadeve, kot jih določa ZIntPK. Na drugi strani je enako pomembno ozaveščanje tako posameznikov, institucij javnega sektorja kot civilne družbe o pristojnostih komisije na področju lobiranja in možnostih, ki jih ponuja ZIntPK za aktivno soudeležbo posameznikov in nevladnih organizacij pri vzpostavitvi čim širšega omrežja javnega nadzora nad lobiranjem. Lobiranje v skladu z ZIntPK je legitimna dejavnost, preko katere interesne organizacije na formalen in pregleden (transparenten) način dostopajo do formalnih centrov odločanja o zadevah javnega pomena.

  • Želim postati lobist. Katere pogoje moram izpolnjevati?

    V register lobistov se lahko vpiše vsaka polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju in ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na več kot šest mesecev zapora.

    POZOR! Funkcionar ne sme opravljati dejavnosti lobiranja pred pretekom dveh let, odkar mu je prenehala funkcija.

    ZIntPK določa izjeme, ko se posameznikom ni potrebno vpisati v register lobistov. Ne glede na določbe ZIntPK, ki urejajo lobiranje, se oseba, ki lobira za interesno organizacijo, v kateri je zaposlena, za ta namen ni dolžna vpisati v register lobistov. Enako velja za zakonitega zastopnika ali izvoljenega predstavnika interesne organizacije.

    Komisija je med izjeme od registracije pred dejanji lobiranja uvrstila tudi prokurista ter predstavnike enot zbornic in združenj dejavnosti, ki sicer niso pravno samostojne, vendar pa so ti predstavniki izvoljeni predstavniki teh enot, hkrati pa imajo te enote organizacijsko strukturo.

  • Kaj so interesne organizacije?

    ”Interesne organizacije” so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja (13. točka 4. člena ZIntPK).

    Komisija poudarja, da za namene izvajanja določb ZIntPK s področja lobiranja pod interesno organizacijo uvršča tudi samostojnega podjetnika posameznika.

    Kot interesno organizacijo je mogoče šteti:

    • pravne osebe zasebnega prava;
    • samostojnega podjetnika;
    • pravne osebe javnega prava, ki imajo statusno obliko kot jo določa ZGD-1;
    • pravne osebe javnega prava, v delu, v katerem opravljajo tržno dejavnost;
    • druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb.
  • Kakšne so lahko sankcije za interesne organizacije, ki ne upoštevajo določil ZIntPK?

    Komisija lahko z globo od 400 do 100.000 EUR sankcionira interesno organizacijo:

    • za katero z njeno vednostjo lobira posameznik, ki v nasprotju z 58. členom ZIntPK ni registriran kot lobist;
    • če v nasprotju z določbo tretjega odstavka 63. člena ZIntPK Komisiji ne posreduje pisnega poročila;
    • po naročilu katere lobist lobira v nasprotju s 70. členom ZIntPK.
  • Sem predsednik društva in nisem vpisan v register lobistov. Ali lahko lobiram v interesu društva?

    ZIntPK določa izjeme od registracije pred dejanji lobiranja, in sicer se nekaterim osebam ni potrebno vpisati v register lobistov, pa vendarle so (neregistrirani) lobisti oziroma te osebe lahko zakonito lobirajo. Gre za primere, ko ti lobirajo za interesno organizacijo, v kateri so zaposleni. Enako velja za zakonite zastopnike ali izvoljene predstavnike interesnih organizacij. To pomeni, da lahko predsednik društva zakonito lobira za to društvo, čeprav ni vpisan v register lobistov.

  • Ali je potrebno, da v primeru, ko hoče npr. nogometni klub vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja predpisov in drugih splošnih aktov preko člana občinskega sveta, za ta namen najame lobista, da to opravi v njegovem imenu, ali pa sme nogometni klub direktno izvajati lobiranje?

    V tem primeru nogometnemu klubu (društvo) kot interesni organizaciji, ki želi lobirati oziroma vplivati na vsebino predpisov pri občinskih svetnikih, ne bi bilo potrebno najeti lobista, ampak bi to lahko storil zakoniti zastopnik nogometnega kluba.

    V skladu z ZIntPK je namreč lobist tudi oseba (kateri se po ZIntPK ni potrebno vpisati v register lobistov), ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira, oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije.

  • Ali je posredovanje za hitrejšo pripravo koncesijskega akta ali predpisa za zmanjšanje priobalnega zemljišča s strani poslanca državnega zbora korupcija po ZIntPK (predpisa nista v programu vlade, niti v internem programu dela ministrstva za tekoče leto)? Ali je dejavnost lobistov (v primeru poslanca državnega zbora) v tem trenutku že korupcija?

    Namen določb o lobiranju je zagotoviti učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo pravne predpise in druge splošne akte ter odločajo o drugih zadevah, razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, ter postopkov, v katerih se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov. Lobiranje je opredeljeno kot nejavni stik lobista z lobirancem z namenom, da vpliva na vsebino ali postopek sprejemanja odločitev.

    O koruptivnem ravnanju poslanca bi lahko govorili v primeru, ko bi njegovo ravnanje ustrezalo definiciji korupcije.

    Definicija korupcije je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

    Del odgovora na vprašanje najdemo v razlagi pomena izrazov, kot so lobist, lobiranci, interesne skupine, in so zapisani v 4. členu ZIntPK.

    Pomen izrazov:

    • »lobist oziroma lobistka« (v nadaljnjem besedilu: lobist) je oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov, ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije (15. točka 4. člena ZIntPK);
    • »lobiranci oziroma lobiranke« (v nadaljnjem besedilu: lobiranci) so funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije, organih in upravi lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov, drugih splošnih aktov in odločitev iz 14. točke tega člena, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist (16. točka 4. člena ZIntPK);
    • »interesne organizacije« so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja (13. točka 4. člena ZIntPK).

    V navedenem primeru je pomembno dejstvo, da je poslanec državnega zbora funkcionar, kar pomeni, da je lahko le lobiranec, ne more pa biti lobist. Organizacijo in delo državnega zbora ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslank in poslancev pa ureja Poslovnik državnega zbora, ki določa tudi zakonodajni postopek.

  • Javni uslužbenci
  • Zakaj urediti lobiranje?

    Ureditev procesov lobiranja ter določanja pravic in obveznosti lobistov kot tudi lobirancev je v svojem bistvu usmerjena v doseganje transparentnosti nejavnega vplivanja interesnih organizacij na odločitve javnega sektorja. Komisija ima pri tem nalogo zagotoviti učinkovit nadzor nad lobiranjem. Pogoj za to je na eni strani učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo predpise, druge splošne akte in druge zadeve, kot jih določa ZIntPK. Na drugi strani je enako pomembno ozaveščanje tako posameznikov, institucij javnega sektorja kot civilne družbe o pristojnostih komisije na področju lobiranja in možnostih, ki jih ponuja ZIntPK za aktivno soudeležbo posameznikov in nevladnih organizacij pri vzpostavitvi čim širšega omrežja javnega nadzora nad lobiranjem. Lobiranje v skladu z ZIntPK je legitimna dejavnost, preko katere interesne organizacije na formalen in pregleden (transparenten) način dostopajo do formalnih centrov odločanja o zadevah javnega pomena.

  • Kaj je neetično oziroma nezakonito ravnanje?

    V kolikor bi kdorkoli v postopkih, v katerih lobiranje ni dopustno (pravno regulirani postopki), poskušal vplivati na odločitve odločevalcev, Komisija opozarja na določbe 24. člena ZIntPK in možnost prijave neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja.

    Uradna oseba, ki iz utemeljenih razlogov meni, da se od nje zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali se s tem namenom nad njo izvaja psihično ali fizično nasilje, lahko takšno dejanje prijavi nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti, tj. pristojni osebi (prvi odstavek 24. člena ZIntPK).

    Nejavno vplivanje na odločevalca izven dovoljenih pravnih okvirov lahko predstavlja znake napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, kaznivo dejanje oviranja dela pravosodnih in drugih državnih organov ali drugo obliko nedovoljenega, nezakonitega ali neetičnega ravnanja. Javni uslužbenec lahko odkloni izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila protipravno ravnanje (četrti odstavek 94. člena ZJU). Javni uslužbenec mora odkloniti izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila kaznivo dejanje (peti odstavek 94. člena ZJU).

  • Kdo je lobiranec?

    ”Lobiranci” so funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije, organih in upravi lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov, drugih splošnih aktov in odločitev iz 14. točke 4. člena ZIntPK, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist (16. točka 4. člena ZIntPK).

     ZIntPK kot lobirance opredeljuje zgolj funkcionarje in javne uslužbence v:

    • državnih organih,
    • Banki Slovenije,
    • organih in upravah lokalne skupnosti in
    • nosilcih javnih pooblastil.

    Lobiranec je funkcionar in javni uslužbenec v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odloča ali sodeluje pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev in pri katerih poskuša lobist z lobiranjem doseči neko rešitev. Lobiranec je odločevalec, na katerega poskuša lobist vplivati, da bi dosegel rešitev, za katero si prizadeva.

  • Kaj naj storim, ko sem kot javni uslužbenec ali funkcionar v dvomu, ali gre za lobiranje ali ne?

    V kolikor bi se javnim uslužbencem ali funkcionarjem pojavil dvom, ali gre za lobiranje ali ne, svetujemo, da se zapis/prijava o razgovoru opravi tudi v takem primeru oziroma, da se v dvomu javni uslužbenec ali funkcionar obrne na svojega predstojnika ali Komisijo za preprečevanje korupcije.

  • Ali je potrebno Komisiji prijaviti tudi stike z lobisti, ki jih ima poslanec Evropskega parlamenta v Bruslju in ali je potrebno prijaviti le stike z lobisti registriranimi v Republiki Sloveniji?

    Izhajajoč iz 16. točke 4. člena ZIntPK med lobirance spadajo funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije, organih in upravah lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev iz 14. točke 4. člena ZIntPK, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist.

    V skladu s 6. členom Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C in 203/20 – ZIUPOPDVE; ZJU) so državni organi vsi organi državne uprave: ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe, upravne enote, Državni zbor RS, Državni svet RS, Ustavno sodišče RS, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic, Komisija za preprečevanje korupcije, pravosodni organi ipd.

    Iz navedenega izhaja, da med državne organe ne spada Evropski parlament. To pomeni, da poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ne sodijo med funkcionarje, ki bi bili dolžni poročati Komisiji o lobističnih stikih, kot to določajo določbe ZIntPK, ki se nanašajo na lobiranje.

  • Ali je posredovanje za hitrejšo pripravo koncesijskega akta ali predpisa za zmanjšanje priobalnega zemljišča s strani poslanca državnega zbora korupcija po ZIntPK (predpisa nista v programu vlade, niti v internem programu dela ministrstva za tekoče leto)? Ali je dejavnost lobistov (v primeru poslanca državnega zbora) v tem trenutku že korupcija?

    Namen določb o lobiranju je zagotoviti učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo pravne predpise in druge splošne akte ter odločajo o drugih zadevah, razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, ter postopkov, v katerih se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov. Lobiranje je opredeljeno kot nejavni stik lobista z lobirancem z namenom, da vpliva na vsebino ali postopek sprejemanja odločitev.

    O koruptivnem ravnanju poslanca bi lahko govorili v primeru, ko bi njegovo ravnanje ustrezalo definiciji korupcije.

    Definicija korupcije je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

    Del odgovora na vprašanje najdemo v razlagi pomena izrazov, kot so lobist, lobiranci, interesne skupine, in so zapisani v 4. členu ZIntPK.

    Pomen izrazov:

    • »lobist oziroma lobistka« (v nadaljnjem besedilu: lobist) je oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov, ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije (15. točka 4. člena ZIntPK);
    • »lobiranci oziroma lobiranke« (v nadaljnjem besedilu: lobiranci) so funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije, organih in upravi lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov, drugih splošnih aktov in odločitev iz 14. točke tega člena, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist (16. točka 4. člena ZIntPK);
    • »interesne organizacije« so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja (13. točka 4. člena ZIntPK).

    V navedenem primeru je pomembno dejstvo, da je poslanec državnega zbora funkcionar, kar pomeni, da je lahko le lobiranec, ne more pa biti lobist. Organizacijo in delo državnega zbora ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslank in poslancev pa ureja Poslovnik državnega zbora, ki določa tudi zakonodajni postopek.

  • Javno naročanje
  • Ali so nadomestni člani razpisnih komisij (imenovani za posamezno fazo postopka javnega naročila) dolžni prijavljati svoje premoženjsko stanje?

    Nadomestni člani razpisnih komisij morajo Komisiji prijaviti podatke o premoženjskem stanju le v primeru, če v strokovni komisiji, v katero so bili imenovani kot nadomestni člani, aktivno sodelujejo. To pomeni, da odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika itd., seveda samo, kadar gre za javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti.

  • Naročnik za postopke javnih naročil pooblasti drug organ (vključno s sestavo strokovne komisije), ki prejete ponudbe pregleda, izda odločitev o izidu in z izbranim izvajalcem sklene krovne sporazume, posamični naročniki pa z izbranimi izvajalci naknadno sklenejo posamične okvirne sporazume. Ali mora naročnik za postopke javnih naročil, za izvedbo katerih pooblasti drug organ, Komisiji za preprečevanje korupcije posredovati seznam oseb, ki so po zaključenem postopku pri naročniku zgolj izvajalci pogodb, sklenjenih na podlagi skupnih javnih naročil?

    Osebe, ki so po zaključenem postopku pri naročniku zgolj izvajalci pogodb, sklenjenih na podlagi skupnih javnih naročil, niso osebe, odgovorne za javna naročila v smislu 10. točke 4. člena ZIntPK in posledično niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju komisiji, zato jih tudi ni potrebno sporočati na seznamih zavezancev.

  • Oseba, zaposlena na šoli, je bila vodja postopka javnega naročanja za sukcesivno dobavo prehrambenega blaga, ki se je končal v oktobru 2020. Takrat je komisiji prijavila premoženjsko stanje. Ali mora prijaviti svoje premoženjsko stanje tudi ob poteku pogodb, ki so bile sklenjene ob tem postopku javnega naročanja (ob zaključku)?

    V skladu s tretjim odstavkom 41. člena ZIntPK osebe, odgovorne za javna naročila, ne poročajo podatkov za vsako javno naročilo posebej v enem mesecu po začetku in v enem mesecu po zaključku javnega naročila, temveč poročajo podatke o premoženjskem stanju komisiji enkrat letno, do 31. januarja tekočega leta, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja.

  • Ali so posamezniki, ki so sicer osebe, odgovorne za javna naročila, dolžni poročati svoje premoženjsko stanje v primeru, če naročnik skladno s 1. odstavkom 90. člena ZJN-3 do roka za oddajo ponudb kadar koli ustavi postopek oddaje javnega naročila in že predložene ponudbe neodprte vrne pošiljateljem. Torej gre za primer, ko naročnik ne izvede vseh aktivnostih, ker že pred dejanskim odpiranjem ponudb zaustavi izvedbo javnega naročila?

    Postopek javnega naročila se formalno začne s sklepom o začetku postopka ali drugim načinom dokumentiranja vira in obsega sredstev, namenjenih javnemu naročilu (66. člena ZJN-3). V času od začetka postopka do odpiranja ponudb, se lahko uresničijo korupcijska tveganja (npr. prilagajanje razpisnih pogojev določenemu ponudniku), ki jih zakonodajalec želi obvladati z določbami ZIntPK o prijavi premoženjskega stanja oseb, ki v postopkih sodelujejo. Nenazadnje lahko tudi odločitev o ustavitvi postopka iz prvega odstavka 90. člena ZJN-3 predstavlja uresničitev korupcijskega tveganja.

    Določbe ZIntPK o osebah, odgovornih za javna naročila je potrebno interpretirati na način, da so za poročanje premoženjskega stanja zavezani tudi posamezniki, ki so sodelovali pri postopkih, ki so bilo iz kakršnihkoli razlogov predčasno ustavljeni.

  • Kdaj so osebe, odgovorne za javna naročila zavezanci za prijavo premoženjskega stanja, ko izvajajo projektne natečaje v skladu z določbo 100. člena ZJN-3?

    Določbo prvega odstavka 100. člena ZJN-3 je potrebno razumeti na naslednji način:

    1. Če gre za izvajanje projektnega natečaja skladno z a. točko prvega odstavka 100. člena ZJN-3, torej ko se projektni natečaj izvaja v sklopu javnega naročila, sodelovanje oseb, odgovornih za javna naročila, pomeni sodelovanje v postopku javnega naročila, ki sodelujoče zavezuje k poročanju o premoženjskem stanju, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji); 2. Če gre za izvajanje projektnega natečaja skladno z b. točko prvega odstavka 100. člena ZJN-3, se določbe ZIntPK ne uporabljajo.

  • Kakšne so mejne vrednosti po obdobjih za oddajo javnega naročila na področjih?

    Zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju kot osebe, odgovorne za javna naročila, osebe, ki so sodelovale pri postopkih javnih naročil in so opredlejene v 10. točki 4. člena ZIntPK (pred novelo ZIntPK-C v 11. točki 4. člena ZIntPK).

    Mejne vrednosti po obdobjih:

    Od 17. 11. 2020 je določena ocenjena vrednost v 10. točki 4. člena ZIntPK, in sicer:

    • ocenjena vrednost posameznega naročila je enaka ali višja od 100.000 eurov brez DDV, ne glede na to, ali so ta naročila ali del dokumentacije o javnem naročilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti.

    Od 1. 1. 2020 do 16. 11. 2020 so zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju kot osebe, odgovorne za javna naročila, osebe, ki so sodelovale pri postopkih javnih naročil:

    • na splošnem področju:
      • 139.000 EUR brez DDV (blago in storitve, ki jih naročajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti);
      • 214.000 EUR brez DDV (blago in storitve, ki jih naročajo drugi naročniki);
      • pri naročanju gradenj se mejna vrednost ne spreminja;
      • pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev se mejna vrednost ne spreminja.
    • na infrastrukturnem področju:
      • 428.000 EUR brez DDV (blago in storitve);
      • pri naročanju gradenj se mejna vrednost ne spreminja;
      • pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev se mejna vrednost ne spreminja.

    Od 1. 1. 2018 do 31. 1. 2019 so zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju kot osebe, odgovorne za javna naročila, osebe, ki so sodelovale pri postopkih javnih naročil:

    • na splošnem področju:
      • pri naročanju blaga ali storitev, če je vrednost naročila enaka ali višja od 144.000 EUR brez DDV, kadar gre za naročila organov RS in samoupravnih lokalnih skupnosti;
      • pri naročanju blaga ali storitev, če je vrednost naročila enaka ali višja od 221.000 EUR brez DDV, kadar gre za naročila drugih naročnikov;
      • pri naročanju gradenj se mejna vrednost ne spreminja;
      • pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev se mejna vrednost ne spreminja.
    • na infrastrukturnem področju: 
      • pri naročanju blaga ali storitve, če je vrednost naročila enaka ali višja od 443.000 EUR brez DDV;
      • pri naročanju gradenj se mejna vrednost ne spreminja;
      • pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev se mejna vrednost ne spreminja.

    Zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju od 1. 4. 2016 do 31. 12. 2017 so kot osebe, odgovorne za javna naročila, osebe, ki so sodelovale pri postopkih javnih naročil:

    • na splošnem področju: 
      • pri naročanju blaga ali storitev in za projektni natečaj, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 135.000 EUR brez DDV (organi RS in samoupravnih lokalnih skupnosti) oziroma enaka ali višja od 209.000 EUR brez DDV (če je organ RS ali samoupravne lokalne skupnosti dejaven na področju obrambe in naroča blago, ki ni navedeno v Prilogi III Direktive 2014/24/EU, druge osebe javnega prava);
      • pri naročanju gradenj, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 500.000 EUR brez DDV;
      • pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 750.000 EUR brez DDV.
    • na infrastrukturnem področju: 
      • pri naročanju blaga ali storitev in za projektni natečaj, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 418.000 EUR brez DDV;
      • pri naročanju gradenj, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 1.000.000 EUR brez DDV;
      • pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 1.000.000 EUR brez DDV.

    Od 16. 4. 2014 do 31. 3. 2016 dalje so zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju, kot osebe odgovorne za javna naročila, le osebe, ki sodelujejo pri postopkih javnih naročil na način, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK, in sicer, kadar gre za javna naročila, ki presegajo vrednosti 134.000 EUR brez DDV za blago in storitve oziroma 274.000 EUR brez DDV za gradnje.

    Od 5. 6. 2010 do 15. 4. 2014 so osebe, odgovorne za javna naročila po 11. točki 4. člena ZIntPK osebe, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, v katerem vrednost postopka presega mejne vrednosti za oddajo naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki so 40.000 EUR brez DDV za blago in storitve ter 80.000 EUR brez DDV za gradnje. Osebe, ki sodelujejo v postopku naročila nižje vrednosti, torej niso zavezanci. Z zadnjo novelo Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 19/2014 – ZJN-2E) je prišlo do sprememb vrednosti javnega naročila in posledično do sprememb nabora oseb, odgovornih za javna naročila, ki so opredeljene v 11. točki 4. člena ZIntPK.

  • Ali je zavezanec, ki enkrat letno komisiji poroča premoženjsko stanje zaradi opravljanja nalog s področja javnih naročil, dolžan v primeru imenovanja v organ vodenja ali nadzora družbe, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, ponovno prijaviti svoje premoženjsko stanje?

    Ali je zavezanec, ki enkrat letno poroča komisiji premoženjsko stanje zaradi opravljanja nalog s področja javnih naročil ali zaradi opravljanja funkcije nadzora ali vodenja, dolžan v primeru novega imenovanja/prenehanja funkcije v organu vodenja in nadzora družbe, ob vsakem takšnem novem imenovanju/prenehanju funkcije, ponovno prijaviti premoženjsko stanje in torej ni dovolj, da ga prijavi naslednjega januarja.

    Ureditev glede poročanja podatkov o premoženjskem stanju je za vse zavezance drugačna kot za osebe, odgovorne za javna naročila. Glede na navedeno je treba, skladno z drugim odstavkom 41. člena ZIntPK, ponovno sporočiti podatke o premoženjskem stanju v celoti, najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije ali dela, ne glede na to, da je zavezanec (kot oseba, odgovorna za javna naročila) to obveznost že izpolnil do 31. januarja za preteklo leto.

    V primeru, da je poslovodna oseba v času svojega mandata poleg opravila tudi delo osebe, odgovorne za javna naročila, ji ni potrebno sporočiti ničesar, saj je zavezanec za prijavo premoženjskega stanja že zaradi svoje primarne funkcije poslovodne osebe.

    Mora pa poslovodna oseba sporočiti spremembo funkcije v primeru, če bi kot oseba, odgovorna za javna naročila nastopila delo  pri drugi gospodarski družbi, in sicer  kot zunanji član.

    V primeru, da ni nobenih sprememb pri osebnih podatkih (opravljanju funkcije) in premoženjskega stanja, zavezancu ni potrebno ničesar poročati. V primeru, da je do sprememb prišlo se poroča, tako kot to določa prvi odstavek 43. člena ZIntPK. Je pa potrebno ponovno v celoti sporočiti premoženjsko stanje najpozneje v enem mesecu po prenehanju opravljanja zadnje funkcije, kot to določa drugi odstavek 41. člena ZIntPK.

    Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci sporočijo komisiji vsako spremembo osebnih podatkov (tudi spremembe funkcije) in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK enkrat na leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

  • Oseba v postopku javnega naročanja sodeluje le pri opredelitvi predmeta javnega naročila/pri njegovi kalkulaciji/pri odpiranju ponudb/le podpisuje odločitve glede izbire ponudnikov. Ali je zavezana sporočati podatke o premoženjskem stanju?

    Osebe, ki v postopku javnega naročanja sodelujejo le pri opredelitvi predmeta javnega naročila, pri njegovi kalkulaciji, pri odpiranju ponudb ali zgolj podpisuje odločitve glede izbire ponudnikov, niso osebe, odgovorne za javna naročila v smislu 10. točke 4. člena ZIntPK in posledično niso zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju.

  • Ali poročajo premoženjsko stanje le osebe, odgovorne za javna naročila, ki so sodelovale v postopku javnega naročanja, ki se je v preteklem letu tudi pravnomočno končal oziroma ali za nastop dolžnosti sporočanja premoženjskega stanja zadostuje že, da je oseba imenovana v strokovno komisijo in je izdan sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila?

    Osebe, odgovorne za javna naročila opredeljene v 10. točki 4. člena ZintPK so osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega naročila in osebe, ki odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za javna naročila, za katera je potrebno v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, izvesti postopek javnega naročanja in pod pogojem, da je ocenjena vrednost posameznega naročila enaka ali višja od 100.000 eurov brez DDV, ne glede na to, ali so ta naročila ali del dokumentacije o javnem naročilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti. Za osebe, odgovorne za javna naročila, se štejejo tudi osebe, ki v skladu s to definicijo sodelujejo pri javnem naročanju in niso v delovnem razmerju pri naročniku.

    Obveznost poročanja premoženjskega stanja oseb, odgovornih za javna naročila, se ne nanaša le na osebe, ki so sodelovale v pravnomočno končanem postopku javnega naročila, ampak obveznost poročanja do 31. januarja tekočega leta nastopi že, če se je postopek javnega naročanja oziroma delo v njem pričelo v preteklem koledarskem letu (to velja tudi, če postopek do 31. decembra še ni pravnomočno zaključen).

  • Ali je tuji državljan brez stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ki je imenovan v strokovno komisijo za oddajo javnega naročila, ki presega mejno vrednost, prav tako zavezanec za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju in ali mora v tem primeru poročati o vsem svojem premoženju, tudi tistem v matični državi? Ali je tujce potrebno prijaviti v seznam zavezancev?

    V primeru, ko v postopkih javnih naročil, kot to določa 10. točka 4. člena ZIntPK, sodeluje tuj državljan, je skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZIntPK prav tako zavezan, da Komisiji poroča podatke o premoženjskem stanju v celoti, in sicer skladno s prvim odstavkom 42. člena ZIntPK tudi podatke o premoženju, ki ga ima v matični državi. Prav tako pa mora tudi naročnik tujega državljana na elektronskem obrazcu prijaviti v seznam zavezancev.

  • Uprava družbe je v mesecu decembru 2020 v strokovno komisijo za oddajo javnega naročila imenovala določene osebe, katerih naloga bo izvesti oziroma sodelovati v postopku javnega naročanja v okviru svojih pristojnosti. V postopku oddaje javnega naročila je bila konec leta 2020 pripravljena razpisna dokumentacija, v dosedanji fazi postopka pa člani komisije dejansko še niso aktivno sodelovali v postopku javnega naročila. Ali so člani komisije v zvezi z oddajo javnega naročila dolžni komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju do 31. 1. 2021, ali bo ta obveznost nastopila šele v letu 2022?

    Komisija ocenjuje, da osebe, odgovorne za javna naročila, postanejo zavezanci za prijavo premoženjskega stanja, ko na podlagi izdanega sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila in osebe, ki pričnejo s sodelovanjem pri javnem naročilu v okviru nalog in so opredeljene v 10. točki 4. člena ZIntPK (torej ko odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika).

    Če te osebe v letu 2020 v okviru postopka javnega naročila niso odločale, potrjevale in predlagale vsebine razpisne dokumentacije, niso zavezane za prijavo premoženjskega stanja do 31. 1. 2021. Če pa bodo v letu 2021 opravljale te naloge, bodo morale prijaviti premoženjsko stanje do 31. 1. 2022.

  • Kateri datum vpišejo osebe, odgovorne za javna naročila (dalje: OJN) kot datum nastopa funkcije oziroma dela?

    Primer: OJN v letu 2020 sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik ga je s sklepom imenoval v strokovno komisijo 5. 6. 2020, zato ga je naročnik prijavil komisiji kot zavezanca na isti datum.

    OJN je tako dolžan do 31. 1. 2021 izpolniti obrazec za prijavo premoženjskega stanja ob nastopu funkcije oz. dela in kot datum nastopa dela navesti 31. 12. 2020 tako kot to določa spremenjena določba tretjega odstavka 41. člena ZIntPK.

    Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci sporočijo Komisiji po veljavnem sistemu pred uveljavitvijo novele ZIntPK-C. Naročnik prijavil Komisiji zavezanca na dan 5. 6. 2020, OJN je tako dolžan do 31. 1. 2021 izpolniti obrazec za prijavo premoženjskega stanja ob nastopu funkcije oz. dela in kot datum nastopa dela navesti 5. 6. 2020.

  • Pri postopku javnega naročanja pri naročniku, kot člani strokovnih komisij, sodelujejo tudi zunanji sodelavci, ki niso zaposleni pri naročniku. Kdo mora te osebe prijaviti v seznam zavezancev?

    V skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZIntPK Komisiji sporočijo seznam zavezancev naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje.

    Podatke o zunanjih in ostalih sodelavcih, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, morajo torej sporočiti naročniki, ki izvajajo postopek javnega naročanja in ne organ, pri katerem so ti posamezniki dejansko zaposleni. Organ, ki izvaja postopek javnega naročila (naročnik) je namreč tisti, ki ima podatke o dejanskih zadolžitvah posameznika v postopku javnega naročanja, na podlagi katerih posameznik postane oseba, odgovorna za javna naročila in posledično zavezanec za prijavo premoženjskega stanja skladno z ZIntPK.

    Kljub temu, da so te osebe morebiti sodelovale pri postopku javnega naročila tudi pri organu, pri katerem so zaposlene in so jih že sami prijavili v seznam zavezancev, jih mora prijaviti tudi drugi organ, z vsemi predpisanimi podatki na obrazcu.

  • Ali mora naročnik odjaviti iz seznama osebe, odgovorne za javna naročila?

    Ne. Osebe, odgovorne za javna naočila se samo prijavi v seznam, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku oddaje javnega naročila in zapadejo pod definicijo 10. točke prvega odstavka 4. člena ZIntPK.

    Naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje, Komisiji posredujejo seznam zavezancev (v tem primeru prijavo) do 31. januarja za preteklo leto tako kot to določa četrti odstavek 41. člena ZintPK.

  • Kako ravnati v primeru, če člani strokovne komisije pri postopku javnega naročanja ne želijo posredovati svojih osebnih podatkov, ki jih naročnik potrebuje za izvedbo prijave posameznika v seznam zavezancev?

    V primeru, ko člani strokovnih komisiji ne želijo sporočiti svojih osebnih podatkov, prosimo, da o tem obvestile Komisijo, in sicer da sporočite seznam vseh (ime in priimek, naslov itd., če z njim seveda razpolagate), ki vam svojih osebnih podatkov niso želeli posredovati in so pri vas sodelovali v strokovnih komisijah za izvajanje postopkov javnih naročil tako, kot to določa 10. točka 4. člena ZIntPK.

  • Posameznik kot zunanji sodelavec sodeluje v strokovni komisiji za oddajo javnega naročila. Kateri organ mora vnesti v obrazec za prijavo premoženjskega stanja?

    Ko oseba, odgovorna za javna naročila, izpolnjuje obrazec za poročanje premoženjskega stanja, mora vpisati organ, ki je bil naročnik v postopku javnega naročanja, v katerem je ta oseba sodelovala kot zunanji sodelavec in ne organ, pri katerem je zunanji sodelavec zaposlen.

  • Ali lobiranje zajema tudi zadeve, izvedene po predpisih, ki urejajo javna naročila?

    Lobiranje ne zajema zadev, ki so predmet postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila. Prav tako lobiranje ne zajema zadev, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov ali drugih pravno reguliranih postopkov (zaposlitveni, disciplinski …).

    Pri javnih naročilih, je treba opozoriti, da je lobiranje sicer dovoljeno (mora pa biti transparentno) pred formalnim začetkom (oblikovanjem kriterijev, meril naročila) katerekoli vrste javnega naročila (vključno s splošnimi in posebnimi izjemami, za katere se Zakon o javnih naročilih ne uporablja, vendar je tudi pri njih potrebno slediti duhu zakona, vključno z načelom transparentnosti in poštene konkurence). Nejavno vplivanje na izvedbo javnega naročila po oblikovanju kriterijev in meril ni dovoljeno (in bo pogosto predstavljalo napeljevanje h kaznivemu dejanju), ker je to v nasprotju s temeljnimi cilji in načeli predpisov o javnem naročanju in upravljanju s sredstvi javnega proračuna.

  • Korupcija
  • Ali je posredovanje za hitrejšo pripravo koncesijskega akta ali predpisa za zmanjšanje priobalnega zemljišča s strani poslanca državnega zbora korupcija po ZIntPK (predpisa nista v programu vlade, niti v internem programu dela ministrstva za tekoče leto)? Ali je dejavnost lobistov (v primeru poslanca državnega zbora) v tem trenutku že korupcija?

    Namen določb o lobiranju je zagotoviti učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo pravne predpise in druge splošne akte ter odločajo o drugih zadevah, razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, ter postopkov, v katerih se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov. Lobiranje je opredeljeno kot nejavni stik lobista z lobirancem z namenom, da vpliva na vsebino ali postopek sprejemanja odločitev.

    O koruptivnem ravnanju poslanca bi lahko govorili v primeru, ko bi njegovo ravnanje ustrezalo definiciji korupcije.

    Definicija korupcije je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

    Del odgovora na vprašanje najdemo v razlagi pomena izrazov, kot so lobist, lobiranci, interesne skupine, in so zapisani v 4. členu ZIntPK.

    Pomen izrazov:

    • »lobist oziroma lobistka« (v nadaljnjem besedilu: lobist) je oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov, ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije (15. točka 4. člena ZIntPK);
    • »lobiranci oziroma lobiranke« (v nadaljnjem besedilu: lobiranci) so funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije, organih in upravi lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov, drugih splošnih aktov in odločitev iz 14. točke tega člena, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist (16. točka 4. člena ZIntPK);
    • »interesne organizacije« so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja (13. točka 4. člena ZIntPK).

    V navedenem primeru je pomembno dejstvo, da je poslanec državnega zbora funkcionar, kar pomeni, da je lahko le lobiranec, ne more pa biti lobist. Organizacijo in delo državnega zbora ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslank in poslancev pa ureja Poslovnik državnega zbora, ki določa tudi zakonodajni postopek.

  • Lobiranje
  • Kaj je lobiranje po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11-upb in 158/20; ZIntPK)?

    Skladno s 14. točko 4. člena ZIntPK je »lobiranje« delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov, Banke Slovenije, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter na odločanje državnih organov, Banke Slovenije, organov in uprav lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah ali obveznostih posameznikov. Za dejanje lobiranja šteje vsak nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja prej navedenih odločitev.

  • Ali lobiranje zajema tudi zadeve, izvedene po predpisih, ki urejajo javna naročila?

    Lobiranje ne zajema zadev, ki so predmet postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila. Prav tako lobiranje ne zajema zadev, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov ali drugih pravno reguliranih postopkov (zaposlitveni, disciplinski …).

    Pri javnih naročilih, je treba opozoriti, da je lobiranje sicer dovoljeno (mora pa biti transparentno) pred formalnim začetkom (oblikovanjem kriterijev, meril naročila) katerekoli vrste javnega naročila (vključno s splošnimi in posebnimi izjemami, za katere se Zakon o javnih naročilih ne uporablja, vendar je tudi pri njih potrebno slediti duhu zakona, vključno z načelom transparentnosti in poštene konkurence). Nejavno vplivanje na izvedbo javnega naročila po oblikovanju kriterijev in meril ni dovoljeno (in bo pogosto predstavljalo napeljevanje h kaznivemu dejanju), ker je to v nasprotju s temeljnimi cilji in načeli predpisov o javnem naročanju in upravljanju s sredstvi javnega proračuna.

  • Kaj pomeni besedna zveza »druge zadeve« v definiciji zakonskega pojma lobiranje?

    Lobiranje kot ga med pomenom izrazov opredeljuje 14. točka 4. člena ZIntPK pomeni:

    lobiranje je delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov, pa tudi na odločanje državnih organov in organov ter uprav lokalnih skupnosti, ter nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov ter postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov.

    Lobirati pri nekom pomeni, da želimo vplivati na njegovo odločitev, ki bo po sprejetju v korist tako posameznikom kot interesnim organizacijam.

    Besedna zveza “druge zadeve” v definiciji lobiranja po določbi 14. točke 4. člena ZIntPK na splošen in abstrakten način zajema vse tiste konkretne primere, ki po svoji naravi ne sodijo v področje sprejemanja predpisov na eni strani oziroma upravne in sodne postopke na drugi strani.

    Kot primer navajamo situacijo, ko uradnik pripravlja neko mnenje, kateremu bo sledila odločitev državnega organa, kjer je uradnik zaposlen, ali pa katerega drugega državnega organa, ki je za tako mnenje zaprosil.

    Lobisti bodo v tem primeru zainteresirani, da vplivajo že na pripravo mnenja, tem bolj, kolikor bolj je to mnenje pomembno za neko odločitev. V predstavljenem primeru ne gre za konkretno odločanje o pravici ali obveznosti posameznika niti za upravni ali sodni postopek, ampak gre za aktivnosti državnega organa, ki se pojavljajo pri njegovem delu v okviru njegovih pristojnosti in so zanimive in pomembne določenim interesnim organizacijam, ki bodo imele željo in interes vplivati na te vmesne aktivnosti državnih organov in to so “druge zadeve”, na katere je mislil pripravljalec zakona.

    Primeroma je med “druge zadeve”, v okviru katerih lahko lobisti izvajajo nejavno vplivanje na odločanje, mogoče šteti vse druge pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe, ki jih Vlada RS sprejema za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države. V ta okvir sodijo tudi usmeritve, s katerimi Vlada RS usmerja državno upravo preko ministrstev, zlasti s podajanjem smernic za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov. Med najpomembnejše “druge zadeve” spadajo programi, načrti dela, usmeritve za delo ipd.

  • Kdaj ne gre za lobiranje po ZIntPK?

    ZIntPK v 56.a členu določa izjeme lobiranja:

    Delovanje posameznikov, neformalnih skupin in interesnih organizacij z namenom vplivanja na odločanje državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov na področju, ki se neposredno nanaša na sistemska vprašanja krepitve pravne države, demokracije in varstva človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, ne sodi med lobiranje po določbah tega zakona.

    V kolikor se vplivanje lobista na odločitve lobiranca nanaša na poslovne interese interesne organizacije, za katero deluje lobist, ne gre za izjemo lobiranja po 56.a členu ZIntPK. Tako delovanja lobista pri vplivanju na odločanje državnih organov na področju sprejemanja predpisov predvsem z namenom iskanja ugodnejše rešitve za interesno organizacijo ni mogoče šteti za iskanje rešitev oziroma opozarjanje na sistemska vprašanja, povezana s krepitvijo pravne države, demokracije ter varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in tega ni mogoče šteti kot izjemo lobiranja po 56.a členu ZIntPK.

    Prav tako ne gre za lobiranje, kot ga določa ZIntPK, če niso kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji za zakonito lobiranje:

    • nejaven stik med lobirancem in lobistom oziroma predstavnikom interesne organizacije;
    • namen vplivanja na odločanje znotraj javnega sektorja (pri tem se javni sektor za namene lobiranja nanaša zgolj na državne organe, Banko Slovenije, organe in uprave lokalnih skupnosti ter nosilce javnih pooblastil) v zadevah javnega pomena in
    • vplivanje oziroma lobiranje se izvaja v interesu, imenu ali na račun določene interesne organizacije.
  • Zakaj urediti lobiranje?

    Ureditev procesov lobiranja ter določanja pravic in obveznosti lobistov kot tudi lobirancev je v svojem bistvu usmerjena v doseganje transparentnosti nejavnega vplivanja interesnih organizacij na odločitve javnega sektorja. Komisija ima pri tem nalogo zagotoviti učinkovit nadzor nad lobiranjem. Pogoj za to je na eni strani učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo predpise, druge splošne akte in druge zadeve, kot jih določa ZIntPK. Na drugi strani je enako pomembno ozaveščanje tako posameznikov, institucij javnega sektorja kot civilne družbe o pristojnostih komisije na področju lobiranja in možnostih, ki jih ponuja ZIntPK za aktivno soudeležbo posameznikov in nevladnih organizacij pri vzpostavitvi čim širšega omrežja javnega nadzora nad lobiranjem. Lobiranje v skladu z ZIntPK je legitimna dejavnost, preko katere interesne organizacije na formalen in pregleden (transparenten) način dostopajo do formalnih centrov odločanja o zadevah javnega pomena.

  • Kaj je neetično oziroma nezakonito ravnanje?

    V kolikor bi kdorkoli v postopkih, v katerih lobiranje ni dopustno (pravno regulirani postopki), poskušal vplivati na odločitve odločevalcev, Komisija opozarja na določbe 24. člena ZIntPK in možnost prijave neetičnega oziroma nezakonitega ravnanja.

    Uradna oseba, ki iz utemeljenih razlogov meni, da se od nje zahteva nezakonito ali neetično ravnanje ali se s tem namenom nad njo izvaja psihično ali fizično nasilje, lahko takšno dejanje prijavi nadrejenemu ali osebi, ki jo ta pooblasti, tj. pristojni osebi (prvi odstavek 24. člena ZIntPK).

    Nejavno vplivanje na odločevalca izven dovoljenih pravnih okvirov lahko predstavlja znake napeljevanja h kaznivemu dejanju zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, kaznivo dejanje oviranja dela pravosodnih in drugih državnih organov ali drugo obliko nedovoljenega, nezakonitega ali neetičnega ravnanja. Javni uslužbenec lahko odkloni izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila protipravno ravnanje (četrti odstavek 94. člena ZJU). Javni uslužbenec mora odkloniti izvršitev odredbe oziroma navodila, če bi pomenila kaznivo dejanje (peti odstavek 94. člena ZJU).

  • Kaj pomeni ''nejaven stik''?

    Nejaven stik med lobistom in lobirancem je bistven element, po katerem lahko določeno vplivanje ali poskus vplivanja opredelimo kot lobiranje po ZIntPK.

    Na splošno nejaven stik pomeni stik dveh ali več oseb (v primeru lobiranja gre za stik med lobistom in lobirancem), katerega vsebina in namen širši javnosti nista poznana, dostopna oziroma transparentna. Ključen element “nejavnosti” torej ni samo srečanje, ampak tudi vsebina in namen vplivati na neko odločitev v zadevah javnega pomena.

    Kraj, čas ali način nejavnega stika ni pomemben.

    Lobiranje je namreč vsako nejavno komuniciranje, ki ga z namenom lobiranja izvaja lobist. Bistveno je, da določen stik kot lobističen prepozna lobiranec in primerno ukrepa, čeprav oseba, ki izvaja nejavno vplivanje (lobist) morda meni, da ne gre za lobiranje.

    Srečanje (četudi med lobistom in lobirancem z namenom vplivanja) lahko po volji udeležencev postane javno, s čimer ne gre več za lobistični stik po ZIntPK, če so vnaprej ali takoj po tem zagotovljeni pogoji, v katerih stik, pogovor in namen vplivanja potekajo na javnosti odprt, transparenten način (npr. s protokoliranjem vsebine pogovora in njegovo objavo, z vnaprejšnjo objavo stika, npr. na spletnih straneh določenega organa).

  • Kdo je lobist?

    ”Lobist” je oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov, ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije (15. točka 4. člena ZIntPK).

    ZIntPK tako loči med:

    • registriranim (oziroma profesionalnim) lobistom – lobist, registriran oziroma vpisan v register lobistov, ki ga vodi Komisija (dostopen na spletni strani Komisije), in
    • neregistriranim (oziroma neprofesionalnim) lobistom – lobist, ki se uvršča med izjeme od registracije, tj. vpisa v register lobistov, po četrtem odstavku 58. člena ZIntPK in ki se mu ni treba registrirati pri Komisiji.
  • Kdo lahko lobira v Republiki Sloveniji?

    Dejanje lobiranja lahko izvaja domača ali tuja fizična oseba, ki je vpisana v register lobistov v Republiki Sloveniji, ki ga vodi Komisija (od 5. decembra 2010 dalje).

    ZIntPK določa izjeme, ko se posameznikom ni potrebno vpisati v register lobistov. Ne glede na določbe ZIntPK, ki urejajo lobiranje, se oseba, ki lobira za interesno organizacijo, v kateri je zaposlena, za ta namen ni dolžna vpisati v register lobistov. Enako velja za zakonitega zastopnika ali izvoljenega predstavnika interesne organizacije. Med izjeme od registracije je Komisija uvrstila tudi prokurista in izvoljene predstavnike enot zbornic in združenj dejavnosti, ki niso pravno samostojne, a imajo organizacijsko strukturo.

    Med izjeme od registracije pa Komisija ne uvršča odvetnikov in raznih zunanjih svetovalcev (davčni …) interesnih organizacij.

  • Katere so dolžnosti lobista?

    Registrirani lobist se mora vpisati v register lobistov ter sporočiti vsako spremembo podatkov, ki so navedeni v registru, najkasneje v 8 dneh od nastanka spremembe.

    Lobist mora Komisiji tudi pisno poročati o svojem delu, in sicer:

    • do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto,
    • najkasneje v 30 dneh po prenehanju veljavnosti registracije.

    Lobist (ne glede na to ali je vpisan v register lobistov ali je lobist oseba, ki se mu po ZIntPK ni potrebno registrirati) se mora lobirancem identificirati in pokazati pooblastilo interesne organizacije – naročnika, za lobiranje v določeni zadevi. Lobist mora navesti tudi namen in cilj, za katerega lobira. Pooblastilo je lobist dolžan predložiti lobistu ne glede na obliko lobiranja (osebno, po elektronski poti, po pošti …).

  • Želim postati lobist. Katere pogoje moram izpolnjevati?

    V register lobistov se lahko vpiše vsaka polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju in ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na več kot šest mesecev zapora.

    POZOR! Funkcionar ne sme opravljati dejavnosti lobiranja pred pretekom dveh let, odkar mu je prenehala funkcija.

    ZIntPK določa izjeme, ko se posameznikom ni potrebno vpisati v register lobistov. Ne glede na določbe ZIntPK, ki urejajo lobiranje, se oseba, ki lobira za interesno organizacijo, v kateri je zaposlena, za ta namen ni dolžna vpisati v register lobistov. Enako velja za zakonitega zastopnika ali izvoljenega predstavnika interesne organizacije.

    Komisija je med izjeme od registracije pred dejanji lobiranja uvrstila tudi prokurista ter predstavnike enot zbornic in združenj dejavnosti, ki sicer niso pravno samostojne, vendar pa so ti predstavniki izvoljeni predstavniki teh enot, hkrati pa imajo te enote organizacijsko strukturo.

  • Ali je vpis v register za lobiste brezplačen ali morajo lobisti plačati takso?

    Za vpis v register se plača upravna taksa v skladu z Zakonom o upravnih taksah (po tarifni številki 1 in 3.1), ki trenutno znaša 22,60 EUR.

    Takso (22,60 EUR) je potrebno plačati tudi pri vpisu sprememb v register lobistov oziroma za izbris iz registra lobistov.

  • Ali z vpisom v register lobist pridobi pravico biti informiran?

    Lobist ima v zvezi s področji, za katere je registriral interes lobiranja, pravico biti vabljen na vse javne predstavitve in vse oblike javnih posvetovanj, o čemer so ga dolžni obveščati državni organi in lokalne skupnosti.

  • Ali Komisija objavi vse podatke, ki jih mora lobist predložiti ob vpisu?

    V javno dostopnem registru registriranih lobistov v Republiki Sloveniji, ki ga vodi Komisija, so objavljeni le naslednji podatki:

    • osebno ime lobista,
    • davčna številka lobista,
    • naslov, kamor želi lobist prejemati obvestila in vabila iz drugega odstavka 67. člena ZIntPK,
    • firma oziroma ime in sedež gospodarske družbe, samostojnega podjetnika ali interesne organizacije, če je lobist pri teh zaposlen in
    • področja, glede katerih je lobist registriral interes.

    Davčna številka lobista ni javno dostopen podatek.

  • Kako pogosto morajo lobisti Komisiji poročati o svojem delu in kaj poročajo?

    Lobist, ki je vpisan v register lobistov, mora Komisiji pisno poročati o svojem delu, in sicer:

    • do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto,
    • najkasneje v 30 dneh po prenehanju veljavnosti registracije.

    V poročilu mora lobist navesti naslednje podatke:

    • davčno številko,
    • podatke o interesnih organizacijah, za katere je lobiral,
    • podatke o višini plačila, ki ga je prejel od teh organizacij za vsako zadevo, v kateri je lobiral,
    • navedbo namena in cilja, zaradi katerega je lobiral za posamezno interesno organizacijo,
    • navedbo državnih organov in lobirancev, pri katerih je lobiral,
    • navedbo vrst in načinov lobiranja za posamezno zadevo, v kateri je lobiral,
    • navedbo vrste in vrednosti donacij političnim strankam in organizatorjem volilnih ter referendumskih kampanj.

    Komisija preveri ali poročilo lobista vsebuje vse predpisane podatke. Če ugotovi, da je poročilo glede predpisanih podatkov pomanjkljivo, zahteva, da lobist v določenem roku poročilo ustrezno dopolni.

  • Ali lahko Komisija lobista izbriše iz registra?

    Komisija lobista lahko izbriše iz registra, če:

    • ugotovi, da so podatki in dokazila, na podlagi katerih je bil vpisan v register, lažni,
    • je bil lobist zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojen na več kot šest mesecev zapora,
    • ugotovi, da lobist ne izpolnjuje več pogojev za vpis v register,
    • pisno izjavi, da ne želi biti več lobist in opravljati lobiranja.

    Lobist je dolžan Komisiji najkasneje v roku 8 dni po prenehanju registracije (izbris iz registra lobistov) vrniti lobistično izkaznico.

    Lobist je dolžan Komisiji najkasneje v roku 30 dni po prenehanju registracije (izbris iz registra lobistov) pisno poročati o svojem delu – za sorazmerni del tekočega leta.

  • Kdo je lobiranec?

    ”Lobiranci” so funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije, organih in upravi lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov, drugih splošnih aktov in odločitev iz 14. točke 4. člena ZIntPK, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist (16. točka 4. člena ZIntPK).

     ZIntPK kot lobirance opredeljuje zgolj funkcionarje in javne uslužbence v:

    • državnih organih,
    • Banki Slovenije,
    • organih in upravah lokalne skupnosti in
    • nosilcih javnih pooblastil.

    Lobiranec je funkcionar in javni uslužbenec v državnih organih in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odloča ali sodeluje pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev in pri katerih poskuša lobist z lobiranjem doseči neko rešitev. Lobiranec je odločevalec, na katerega poskuša lobist vplivati, da bi dosegel rešitev, za katero si prizadeva.

  • Katere so dolžnosti lobirancev?

    Lobiranci lahko privolijo v stike z lobistom šele po tem, ko so preverili, ali je lobist vpisan v register lobistov, razen izjem, ki jih določa ZIntPK.

    Lobiranec je dolžan ob stiku z lobistom ugotoviti status lobista, ker je od tega podatka v nadaljevanju odvisno ugotavljanje dovoljenosti lobiranja.

    Lobiranec ima dolžnost zahtevati od lobista, da se ta pred izvajanjem dejavnosti lobiranja identificira in mu pokaže pooblastilo interesne organizacije za lobiranje v določeni zadevi ter navede namen in cilj, zaradi katerega lobira.

    Lobiranec je dolžan stik prepoznati kot lobističen.

    Lobiranec o vsakem stiku z lobistom sestavi zapis, v katerem navede podatke o lobistu. Lobiranec zapis o stiku z lobistom, ki je vpisan v register lobistov, posreduje v roku 8 dni v vednost svojemu predstojniku in Komisiji.

    Če bi pri stiku z lobistom lahko prišlo do nasprotja interesov, je lobiranec dolžan stik odkloniti in o tem izdelati zapis, ki ga je potrebno prav tako v roku 8 dni posredovati svojemu predstojniku in Komisiji.

    V primerih:

    • če lobist ni vpisan v register lobistov,
    • če lobist posreduje netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije,
    • če lobist pri lobiranju ravna proti predpisom, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev ali
    • če lobist lobira izven okvirov, ki jih določa ZIntPK,

    so lobiranci dolžni v roku 10 dni od poskusa lobiranja tovrstne stike prijaviti Komisiji.

    Lobiranci morajo biti prav tako pozorni na lobiste (izjeme), katerim se po ZIntPK ni potrebno registrirati, pa vendarle so o tem, kadar gre za lobiranje, dolžni poročati oziroma Komisiji prijaviti tovrsten stik. Če lobiranec oceni, da so ti stiki nezakoniti ali v nasprotju z namenom ZIntPK, so jih dolžni zavrniti in o tem obvestiti Komisijo v 10 dneh.

  • Kaj so interesne organizacije?

    ”Interesne organizacije” so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja (13. točka 4. člena ZIntPK).

    Komisija poudarja, da za namene izvajanja določb ZIntPK s področja lobiranja pod interesno organizacijo uvršča tudi samostojnega podjetnika posameznika.

    Kot interesno organizacijo je mogoče šteti:

    • pravne osebe zasebnega prava;
    • samostojnega podjetnika;
    • pravne osebe javnega prava, ki imajo statusno obliko kot jo določa ZGD-1;
    • pravne osebe javnega prava, v delu, v katerem opravljajo tržno dejavnost;
    • druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb.
  • Kaj naj storim, ko sem kot javni uslužbenec ali funkcionar v dvomu, ali gre za lobiranje ali ne?

    V kolikor bi se javnim uslužbencem ali funkcionarjem pojavil dvom, ali gre za lobiranje ali ne, svetujemo, da se zapis/prijava o razgovoru opravi tudi v takem primeru oziroma, da se v dvomu javni uslužbenec ali funkcionar obrne na svojega predstojnika ali Komisijo za preprečevanje korupcije.

  • Kakšne so lahko sankcije za lobista, ki ne upošteva določil ZIntPK?

    Komisija lahko izreče lobistu naslednje (upravne in prekrškovne) sankcije:

    • pisni opomin,
    • prepoved nadaljnjega lobiranja v določeni zadevi,
    • prepoved lobiranja za določen čas, ki ne sme biti krajši od treh mesecev in ne daljši od 24 mesecev,
    • izbris iz registra,
    • globo od 400 do 2.000 EUR.

    Komisija kot prekrškovni organ lahko posamezniku izreče sankcije od 400 do 1.200 EUR v primeru:

    • v nasprotju z določbo tretjega odstavka 56. člena ZIntPK opravlja dejanja lobiranja še pred potekom dveh let, odkar mu je prenehala funkcija;
    • opravlja dejanja lobiranja, čeprav ni vpisan v register lobistov skladno s prvim odstavkom 58. člena in ni izvzet iz obveznosti registracije na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIntPK;
    • v nasprotju z določbo tretjega odstavka 70. člena ZIntPK pri lobiranju ravna proti predpisom, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev.

    Komisija kot prekrškovni organ lahko posamezniku izreče sankcije od 1.000 do 2.000 EUR v primeru:

    • lobira v nasprotju s 70. členom ZIntPK.
  • Kakšne so lahko sankcije za lobiranca, ki ne upošteva določil ZIntPK?

    Komisija kot prekrškovni organ lahko posamezniku izreče sankcije od 400 do 1.200 EUR v primeru:

    • ko lobiranec ne izdela zapisa o lobiranju,
    • ko lobiranec ne odkloni stika z lobistom, ki ni vpisan v register lobistov ali stika, pri katerem bi nastalo nasprotje interesov,
    • ko lobiranec ne prijavi komisiji lobista v primeru, ko lobist lobira izven okvirov lobiranja, za katerega je registriran, posreduje lobirancu netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ravna v nasprotju s predpisi, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev, ali ko lobist ni vpisan v register lobistov.
  • Kakšne so lahko sankcije za interesne organizacije, ki ne upoštevajo določil ZIntPK?

    Komisija lahko z globo od 400 do 100.000 EUR sankcionira interesno organizacijo:

    • za katero z njeno vednostjo lobira posameznik, ki v nasprotju z 58. členom ZIntPK ni registriran kot lobist;
    • če v nasprotju z določbo tretjega odstavka 63. člena ZIntPK Komisiji ne posreduje pisnega poročila;
    • po naročilu katere lobist lobira v nasprotju s 70. členom ZIntPK.
  • Sem predsednik društva in nisem vpisan v register lobistov. Ali lahko lobiram v interesu društva?

    ZIntPK določa izjeme od registracije pred dejanji lobiranja, in sicer se nekaterim osebam ni potrebno vpisati v register lobistov, pa vendarle so (neregistrirani) lobisti oziroma te osebe lahko zakonito lobirajo. Gre za primere, ko ti lobirajo za interesno organizacijo, v kateri so zaposleni. Enako velja za zakonite zastopnike ali izvoljene predstavnike interesnih organizacij. To pomeni, da lahko predsednik društva zakonito lobira za to društvo, čeprav ni vpisan v register lobistov.

  • Ali je potrebno, da v primeru, ko hoče npr. nogometni klub vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja predpisov in drugih splošnih aktov preko člana občinskega sveta, za ta namen najame lobista, da to opravi v njegovem imenu, ali pa sme nogometni klub direktno izvajati lobiranje?

    V tem primeru nogometnemu klubu (društvo) kot interesni organizaciji, ki želi lobirati oziroma vplivati na vsebino predpisov pri občinskih svetnikih, ne bi bilo potrebno najeti lobista, ampak bi to lahko storil zakoniti zastopnik nogometnega kluba.

    V skladu z ZIntPK je namreč lobist tudi oseba (kateri se po ZIntPK ni potrebno vpisati v register lobistov), ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira, oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije.

  • Ali je potrebno Komisiji prijaviti tudi stike z lobisti, ki jih ima poslanec Evropskega parlamenta v Bruslju in ali je potrebno prijaviti le stike z lobisti registriranimi v Republiki Sloveniji?

    Izhajajoč iz 16. točke 4. člena ZIntPK med lobirance spadajo funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije, organih in upravah lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev iz 14. točke 4. člena ZIntPK, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist.

    V skladu s 6. členom Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C in 203/20 – ZIUPOPDVE; ZJU) so državni organi vsi organi državne uprave: ministrstva, organi v sestavi ministrstev, vladne službe, upravne enote, Državni zbor RS, Državni svet RS, Ustavno sodišče RS, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic, Komisija za preprečevanje korupcije, pravosodni organi ipd.

    Iz navedenega izhaja, da med državne organe ne spada Evropski parlament. To pomeni, da poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ne sodijo med funkcionarje, ki bi bili dolžni poročati Komisiji o lobističnih stikih, kot to določajo določbe ZIntPK, ki se nanašajo na lobiranje.

  • Kako je s prijavo lobističnih stikov poslancev Evropskega parlamenta, ko so v stiku s tujimi lobisti, glede na to, da po pravilih Evropskega parlamenta poslancem ni potrebno ničesar prijaviti?

    V Evropskem parlamentu vpis v Register za preglednost ni obvezen, vendar pa se neregistrirani lobisti ne morejo akreditirati za vstop v Evropski parlament. Za izkaznico za dostop lahko zaprosijo zgolj uradni predstavniki interesnih skupin iz navedenega registra preglednosti. Evropski parlament je potrdil tudi predlog, po katerem bodo morali poslanci v prihodnje svojim zakonodajnim poročilom priložiti tudi seznam stikov z lobisti, t. i. »zakonodajna sled«.

  • Ali je posredovanje za hitrejšo pripravo koncesijskega akta ali predpisa za zmanjšanje priobalnega zemljišča s strani poslanca državnega zbora korupcija po ZIntPK (predpisa nista v programu vlade, niti v internem programu dela ministrstva za tekoče leto)? Ali je dejavnost lobistov (v primeru poslanca državnega zbora) v tem trenutku že korupcija?

    Namen določb o lobiranju je zagotoviti učinkovit nadzor javnega sektorja v primerih, ko funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije in organih lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil pripravljajo, obravnavajo in sprejemajo pravne predpise in druge splošne akte ter odločajo o drugih zadevah, razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, ter postopkov, v katerih se odloča o pravicah in obveznostih posameznikov. Lobiranje je opredeljeno kot nejavni stik lobista z lobirancem z namenom, da vpliva na vsebino ali postopek sprejemanja odločitev.

    O koruptivnem ravnanju poslanca bi lahko govorili v primeru, ko bi njegovo ravnanje ustrezalo definiciji korupcije.

    Definicija korupcije je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.

    Del odgovora na vprašanje najdemo v razlagi pomena izrazov, kot so lobist, lobiranci, interesne skupine, in so zapisani v 4. členu ZIntPK.

    Pomen izrazov:

    • »lobist oziroma lobistka« (v nadaljnjem besedilu: lobist) je oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je vpisana v register lobistov, ali oseba, ki opravlja dejanja lobiranja in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma je zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije (15. točka 4. člena ZIntPK);
    • »lobiranci oziroma lobiranke« (v nadaljnjem besedilu: lobiranci) so funkcionarji in javni uslužbenci v državnih organih, Banki Slovenije, organih in upravi lokalne skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo ali sodelujejo pri obravnavi in sprejemanju predpisov, drugih splošnih aktov in odločitev iz 14. točke tega člena, s katerimi z namenom lobiranja komunicira lobist (16. točka 4. člena ZIntPK);
    • »interesne organizacije« so pravne osebe zasebnega prava in druge pravno urejene oblike združevanja fizičnih ali pravnih oseb, v imenu in na račun katerih lobist opravlja dejavnost lobiranja (13. točka 4. člena ZIntPK).

    V navedenem primeru je pomembno dejstvo, da je poslanec državnega zbora funkcionar, kar pomeni, da je lahko le lobiranec, ne more pa biti lobist. Organizacijo in delo državnega zbora ter uresničevanje pravic in dolžnosti poslank in poslancev pa ureja Poslovnik državnega zbora, ki določa tudi zakonodajni postopek.

  • Ali je občinski svetnik občine lahko lobist?

    56. člen ZIntPK določa, da je lobist lahko vsaka polnoletna oseba, ki ni zaposlena v javnem sektorju in ji ni bila odvzeta poslovna sposobnost ter ni bila zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na več kot šest mesecev zapora. Nadalje je določeno, da funkcionar ne sme opravljati dejavnosti lobiranja pred pretekom dveh let, odkar mu je prenehala funkcija.

    Občinski svetnik kot nepoklicni funkcionar na podlagi Zakona o lokalni samoupravi tako ne more opravljati dejavnosti lobiranja.

  • Objava podatkov
  • Ali Komisija objavi vse podatke, ki jih mora lobist predložiti ob vpisu?

    V javno dostopnem registru registriranih lobistov v Republiki Sloveniji, ki ga vodi Komisija, so objavljeni le naslednji podatki:

    • osebno ime lobista,
    • davčna številka lobista,
    • naslov, kamor želi lobist prejemati obvestila in vabila iz drugega odstavka 67. člena ZIntPK,
    • firma oziroma ime in sedež gospodarske družbe, samostojnega podjetnika ali interesne organizacije, če je lobist pri teh zaposlen in
    • področja, glede katerih je lobist registriral interes.

    Davčna številka lobista ni javno dostopen podatek.

  • Organi javnega sektorja
  • Kdo je podpisnik obrazca za prijavo posameznika v seznam zavezancev oziroma obrazca za odjavo posameznika iz seznama zavezancev?

    Obveznost posredovati sezname zavezancev je v 41. členu ZIntPK določena za organe, kjer so zaposleni zavezanci in za naročnike, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje. Iz tega razloga elektronski obrazec za sporočanje seznama zavezancev podpiše odgovorna oseba v organu in ne posamezen zavezanec. Seveda pa lahko odgovorna oseba s pooblastilom prenese podpis obrazcev. Želeno je, da o tem obvesti tudi Komisijo.

  • Ali mora naročnik odjaviti iz seznama osebe, odgovorne za javna naročila?

    Ne. Osebe, odgovorne za javna naočila se samo prijavi v seznam, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku oddaje javnega naročila in zapadejo pod definicijo 10. točke prvega odstavka 4. člena ZIntPK.

    Naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje, Komisiji posredujejo seznam zavezancev (v tem primeru prijavo) do 31. januarja za preteklo leto tako kot to določa četrti odstavek 41. člena ZintPK.

  • Kako ravnati v primeru, če člani strokovne komisije pri postopku javnega naročanja ne želijo posredovati svojih osebnih podatkov, ki jih naročnik potrebuje za izvedbo prijave posameznika v seznam zavezancev?

    V primeru, ko člani strokovnih komisiji ne želijo sporočiti svojih osebnih podatkov, prosimo, da o tem obvestile Komisijo, in sicer da sporočite seznam vseh (ime in priimek, naslov itd., če z njim seveda razpolagate), ki vam svojih osebnih podatkov niso želeli posredovati in so pri vas sodelovali v strokovnih komisijah za izvajanje postopkov javnih naročil tako, kot to določa 10. točka 4. člena ZIntPK.

  • Poslovodne osebe
  • Ali so člani organov nadzora v javnih skladih, agencijah in javnih zavodih zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju?

    V zvezi s članstvom v nadzornih svetih javnih skladov, agencij in javnih zavodov, vam želimo pojasniti, da prvi odstavek 41. člena ZIntPK določa, da so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja poklicni funkcionarji, člani državnega sveta, nepoklicni župani in podžupani, uradniki na položaju, poslovodne osebe in člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv, osebe, odgovorne za javna naročila, uradniki Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) in državljani Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga vlade oziroma državnega zbora, in njihova dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugače urejena z akti institucije in drugih organov EU ali drugih mednarodnih institucij, za katero opravljajo funkcijo.

    Navedeno pomeni, da člani organov nadzora v javnih skladih, agencijah in javnih zavodih niso zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju. Vendar pa je potrebno paziti, kakšna je pravnoorganizacijska oblika določenega pravnega subjekta oziroma njej podrejenih morebitnih pravnoorganizacijskih oblik. Kot primer lahko navedemo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je javni zavod. V tem primeru člani organa nadzora niso zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju. Istočasno pa je v njegovi 100 % lasti Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., kar pomeni, da je njegova pravnoorganizacijska oblika gospodarska družba z omejeno odgovornostjo. V tem primeru so člani organa nadzora v javni gospodarski družbi zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju.

  • Ali so prokuristi in člani organov nadzora, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv zavezanci za poročanje premoženjskega stanja?

    Prokuristi in člani organov nadzora, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv so zavezanci za poročanje premoženjskega stanja, če gre za prokuriste SDH in člane nadzornega sveta SDH ali za člane organov nadzora in prokuriste gospodarskih družbv skladu z 62. členom Zakona o slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14), ki je stopil v veljavo dne 26. 4. 2014.

    Če pa gre za prokuriste in člane organov nadzora družb, v katerih SDH nima večinskega deleža ali prevladujočega vpliva, so navedene osebe lahko zavezanci za poročanje premoženjskega stanja le, če opravljajo še naloge oseb, odgovornih za javna naročila, kot to določa 10. točka 4. člena ZIntPK.

  • Ali so člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv zavezanci za poročanje premoženjskega stanja?

    Od uveljavitve novele ZIntPK-C, torej od 17. 11. 2020, so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja po spremenjkjeni določbi 41. člena ZIntPK tudi člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv.

  • Ali velja obveznost poročanja premoženjskega stanja za člane organov vodenja in nadzora (družba v lasti Republike Slovenije), tudi če gre za tujega državljana in nerezidenta?

    Zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju so tudi tuji državljani in nerezidenti, če opravljajo katero izmed funkcij, zaradi katerih posledično zapadejo pod določbe nadzora nad premoženjskim stanjem, skladno z ZSDH-1 in ZIntPK.

  • Kdo prijavi/odjavi zavezance v primeru, ko gre za člane uprav, člane organov nadzora in prokuriste gospodarskih družb, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, SDH ali gospodarska družba sama?

    Skladno z 2. odstavkom 62. člena ZSDH-1 inčetrtim odstavkom 41. člena ZIntPK zavezance prijavi/odjavi gospodarska družba, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, in sicer v 30 dneh po vsaki spremembi, kar pomeni v 30 dneh od nastopa oziroma prenehanja funkcije

  • Ali je zavezanec, ki enkrat letno komisiji poroča premoženjsko stanje zaradi opravljanja nalog s področja javnih naročil, dolžan v primeru imenovanja v organ vodenja ali nadzora družbe, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, ponovno prijaviti svoje premoženjsko stanje?

    Ali je zavezanec, ki enkrat letno poroča komisiji premoženjsko stanje zaradi opravljanja nalog s področja javnih naročil ali zaradi opravljanja funkcije nadzora ali vodenja, dolžan v primeru novega imenovanja/prenehanja funkcije v organu vodenja in nadzora družbe, ob vsakem takšnem novem imenovanju/prenehanju funkcije, ponovno prijaviti premoženjsko stanje in torej ni dovolj, da ga prijavi naslednjega januarja.

    Ureditev glede poročanja podatkov o premoženjskem stanju je za vse zavezance drugačna kot za osebe, odgovorne za javna naročila. Glede na navedeno je treba, skladno z drugim odstavkom 41. člena ZIntPK, ponovno sporočiti podatke o premoženjskem stanju v celoti, najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije ali dela, ne glede na to, da je zavezanec (kot oseba, odgovorna za javna naročila) to obveznost že izpolnil do 31. januarja za preteklo leto.

    V primeru, da je poslovodna oseba v času svojega mandata poleg opravila tudi delo osebe, odgovorne za javna naročila, ji ni potrebno sporočiti ničesar, saj je zavezanec za prijavo premoženjskega stanja že zaradi svoje primarne funkcije poslovodne osebe.

    Mora pa poslovodna oseba sporočiti spremembo funkcije v primeru, če bi kot oseba, odgovorna za javna naročila nastopila delo  pri drugi gospodarski družbi, in sicer  kot zunanji član.

    V primeru, da ni nobenih sprememb pri osebnih podatkih (opravljanju funkcije) in premoženjskega stanja, zavezancu ni potrebno ničesar poročati. V primeru, da je do sprememb prišlo se poroča, tako kot to določa prvi odstavek 43. člena ZIntPK. Je pa potrebno ponovno v celoti sporočiti premoženjsko stanje najpozneje v enem mesecu po prenehanju opravljanja zadnje funkcije, kot to določa drugi odstavek 41. člena ZIntPK.

    Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci sporočijo komisiji vsako spremembo osebnih podatkov (tudi spremembe funkcije) in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK enkrat na leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

  • Oseba je član nadzornega sveta v treh gospodarskih družbah. Ali mora premoženjsko stanje sporočiti trikrat, ali je dovolj, da to stori z enim obrazcem v katerem navede, da opravlja funkcijo člana nadzornega sveta tudi v drugih gospodarskih družbah?

    Obrazca za prijavo premoženjskega stanja, če gre za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta v treh družbah, ni potrebno sporočiti trikrat. Dovolj je, da se izpolni en obrazec in v njem pod točko 2 navedejo vse tri funkcije. Če zavezanec s katero izmed funkcij preneha, pa mora sporočiti v 30 dneh po nastanku spremembe funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja, in sicer pod točko 3 tega obrazca.

    Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci sporočijo Komisiji vsako spremembo osebnih podatkov (tudi spremembe funkcije) in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK enkrat na leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

  • Oseba je nastopila funkcijo direktorja družbe in takrat tudi sporočila premoženjsko stanje, naslednje leto pa je nastopila še funkcijo člana nadzornega sveta. Ali bi morala ob nastopu sporočiti dodatno funkcijo?

    Oseba je z nastopom funkcije direktorja družbe postala zavezanec za poročanje premoženjskega stanja po prvem odstavku 41. člena ZIntPK in je bila posledično zavezana, da najpozneje v enem mesecu po nastopu sporoči svoje premoženjsko stanje v celoti, tekom svojega mandata pa je njena dolžnost, da v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZIntPK sporoči vsako spremembo funkcije (kar vključuje tudi nastop nove funkcije) v 30 dni po nastanku spremembe, in sicer na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

    Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci sporočijo Komisiji vsako spremembo osebnih podatkov (tudi spremembe funkcije) in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK enkrat na leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

  • Poslovnemu subjektu še ni uspelo vpisati sprememb v sodni register in tako še ni vpisana ne sprememba družbenikov, ne družbene pogodbe, ne poslovodne osebe in ne poslovnega naslova. Ali nastane obveznost sporočanja seznamov zavezancev takrat, ko je navedena sprememba izvedena (ko bo družba vpisana v register s pravimi - novimi podatki)?

    Družba je zavezana za poročanje podatkov o zavezancih, zavezanci pa podatkov o premoženjskem stanju tako, kot to določa 41. člen ZIntPK, že sedaj in ne šele potem, ko bodo spremembe vpisane oziroma izvedene.

  • Oseba je član nadzornega sveta/prokurist gospodarske družbe, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv. Naknadno je prišlo do pomembnejše spremembe lastniške strukture in SDH v gospodarski družbi nima več večinskega deleža ali prevladujočega vpliva. Kakšne so obveznosti člana nadzornega sveta/prokurista glede poročanja premoženjskega stanja? Kakšne so v tem primeru obveznosti gospodarske družbe glede sporočanja seznamov zavezancev?

    V primeru, da SDH v gospodarski družbi nima več večinskega deleža ali prevladujočega vpliva, člani nadzornega sveta/prokuristi niso več zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju. V tem primeru morajo navedene osebe, v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZIntPK, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije člana nadzornega sveta/prokurista oziroma v tem primeru od dneva, od katerega SDH v gospodarski družbi nima več večinskega deleža ali prevladujočega vpliva, komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju v celoti. Prav tako pa morajo komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju v celoti tudi leto dni po prenehanju funkcije.

    Gospodarska družba pa mora osebo v 30 dneh po prenehanju funkcije (oziroma po prenehanju statusa zavezanca za poročanje podatkov o premoženjskem stanju) odjaviti iz seznama zavezancev, kot to določa četrti odstavek 41. člena ZIntPK. Odjava se opravi na »Obrazcu za odjavo posameznika iz seznama zavezancev«.

  • Ali mora oseba, ki je poslovodna oseba gospodarske družbe A in je zavezanec za poročanje o premoženjskem stanju, poročati druge funkcije v primeru, če je hkrati poslovodna oseba gospodarske družbe B, ki je v 100% lasti gospodarske družbe A?

    Da.

  • Premoženjsko stanje
  • Ali so nadomestni člani razpisnih komisij (imenovani za posamezno fazo postopka javnega naročila) dolžni prijavljati svoje premoženjsko stanje?

    Nadomestni člani razpisnih komisij morajo Komisiji prijaviti podatke o premoženjskem stanju le v primeru, če v strokovni komisiji, v katero so bili imenovani kot nadomestni člani, aktivno sodelujejo. To pomeni, da odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika itd., seveda samo, kadar gre za javna naročila, ki presegajo mejne vrednosti.

  • Naročnik za postopke javnih naročil pooblasti drug organ (vključno s sestavo strokovne komisije), ki prejete ponudbe pregleda, izda odločitev o izidu in z izbranim izvajalcem sklene krovne sporazume, posamični naročniki pa z izbranimi izvajalci naknadno sklenejo posamične okvirne sporazume. Ali mora naročnik za postopke javnih naročil, za izvedbo katerih pooblasti drug organ, Komisiji za preprečevanje korupcije posredovati seznam oseb, ki so po zaključenem postopku pri naročniku zgolj izvajalci pogodb, sklenjenih na podlagi skupnih javnih naročil?

    Osebe, ki so po zaključenem postopku pri naročniku zgolj izvajalci pogodb, sklenjenih na podlagi skupnih javnih naročil, niso osebe, odgovorne za javna naročila v smislu 10. točke 4. člena ZIntPK in posledično niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju komisiji, zato jih tudi ni potrebno sporočati na seznamih zavezancev.

  • Oseba, zaposlena na šoli, je bila vodja postopka javnega naročanja za sukcesivno dobavo prehrambenega blaga, ki se je končal v oktobru 2020. Takrat je komisiji prijavila premoženjsko stanje. Ali mora prijaviti svoje premoženjsko stanje tudi ob poteku pogodb, ki so bile sklenjene ob tem postopku javnega naročanja (ob zaključku)?

    V skladu s tretjim odstavkom 41. člena ZIntPK osebe, odgovorne za javna naročila, ne poročajo podatkov za vsako javno naročilo posebej v enem mesecu po začetku in v enem mesecu po zaključku javnega naročila, temveč poročajo podatke o premoženjskem stanju komisiji enkrat letno, do 31. januarja tekočega leta, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku javnega naročanja.

  • Ali so posamezniki, ki so sicer osebe, odgovorne za javna naročila, dolžni poročati svoje premoženjsko stanje v primeru, če naročnik skladno s 1. odstavkom 90. člena ZJN-3 do roka za oddajo ponudb kadar koli ustavi postopek oddaje javnega naročila in že predložene ponudbe neodprte vrne pošiljateljem. Torej gre za primer, ko naročnik ne izvede vseh aktivnostih, ker že pred dejanskim odpiranjem ponudb zaustavi izvedbo javnega naročila?

    Postopek javnega naročila se formalno začne s sklepom o začetku postopka ali drugim načinom dokumentiranja vira in obsega sredstev, namenjenih javnemu naročilu (66. člena ZJN-3). V času od začetka postopka do odpiranja ponudb, se lahko uresničijo korupcijska tveganja (npr. prilagajanje razpisnih pogojev določenemu ponudniku), ki jih zakonodajalec želi obvladati z določbami ZIntPK o prijavi premoženjskega stanja oseb, ki v postopkih sodelujejo. Nenazadnje lahko tudi odločitev o ustavitvi postopka iz prvega odstavka 90. člena ZJN-3 predstavlja uresničitev korupcijskega tveganja.

    Določbe ZIntPK o osebah, odgovornih za javna naročila je potrebno interpretirati na način, da so za poročanje premoženjskega stanja zavezani tudi posamezniki, ki so sodelovali pri postopkih, ki so bilo iz kakršnihkoli razlogov predčasno ustavljeni.

  • Kdaj so osebe, odgovorne za javna naročila zavezanci za prijavo premoženjskega stanja, ko izvajajo projektne natečaje v skladu z določbo 100. člena ZJN-3?

    Določbo prvega odstavka 100. člena ZJN-3 je potrebno razumeti na naslednji način:

    1. Če gre za izvajanje projektnega natečaja skladno z a. točko prvega odstavka 100. člena ZJN-3, torej ko se projektni natečaj izvaja v sklopu javnega naročila, sodelovanje oseb, odgovornih za javna naročila, pomeni sodelovanje v postopku javnega naročila, ki sodelujoče zavezuje k poročanju o premoženjskem stanju, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji); 2. Če gre za izvajanje projektnega natečaja skladno z b. točko prvega odstavka 100. člena ZJN-3, se določbe ZIntPK ne uporabljajo.

  • Ali je generalni sekretar Vrhovnega sodišča RS zavezanec za prijavo premoženjskega stanja?

    61. a člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07– UPB in spremembe) določa, da ima Vrhovno sodišče Republike Slovenije generalnega sekretarja, ki je funkcionar. Določba 41. člena ZIntPK določa, da so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja tudi poklicni funkcionarji.

    Generalni sekretar Vrhovnega sodišča RS je zavezanec za prijavo premoženjskega stanja.

  • Oddal sem premoženjsko stanje preko portala eUprava. Ali vam moram obrazec še dodatno natisniti in posredovati po pošti?

    Oddaja obrazcev preko portala eUprava je namenjena odpravi birokratskih ovir za zavezance. Izpolnjenih poročil o premoženjskem stanju se ne tiska.

  • Ali moram poročati kriptovalute?

    Določba 42. člena ZIntPK ne vsebuje sklopa podatkov »kriptovalute«. Iz navedenega sledi, da jih kot zavezanec ne poročate tako ob nastopu funkcije, ko oddate obrazec za prijavo premoženjskega stanja kot tudi med obdobjem, ko morate poročati spremembe v skladu z določilom 43. člena ZIntPK in ob prenehanju funkcije.

    Zaželeno je, da kriptovalute pojasnite v obrazcih v rubriki »Druge informacije, ki jih morda želite v zvezi z vašim premoženjskim stanjem posredovati Komisiji«, kar bo Komisiji v pomoč tudi pri opravljanju nadaljnjih nadzorov premoženjskega stanja.

    Kot smo že navedli med obdobjem funkcije poročate v skladu z določilom prvega odstavka 43. člena ZIntPK tudi spremembe v premoženjskem stanju do najkasneje do 31. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe. Kriptovalut se ne poroča, morate pa poročati spremembo denarnih sredstev, če posamično nakazilo preseže vrednost 10.000,00 EUR. Npr. za nakup kriptovalute ste leta 2020 plačali iz bančnega računa enkratni znesek 15.000,00 EUR. Komisiji morate tako iz tega naslova sporočiti spremembo denarnih sredstev pri banki (odsvojitev 15.000,00 EUR) na obrazcu za prijavo spremembe premoženjskega stanja do 31. 1. 2021. V rubriki »Druge informacije, ki jih morda želite v zvezi z vašim premoženjskim stanjem posredovati Komisijii«, pa lahko sporočite, da ste kupili kriptovalute.

    Z novelo ZIntPK-C se področje kriptovalut ni uredilo in način poročanja ostaja nespremenjen.

  • Kakšne so mejne vrednosti po obdobjih za oddajo javnega naročila na področjih?

    Zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju kot osebe, odgovorne za javna naročila, osebe, ki so sodelovale pri postopkih javnih naročil in so opredlejene v 10. točki 4. člena ZIntPK (pred novelo ZIntPK-C v 11. točki 4. člena ZIntPK).

    Mejne vrednosti po obdobjih:

    Od 17. 11. 2020 je določena ocenjena vrednost v 10. točki 4. člena ZIntPK, in sicer:

    • ocenjena vrednost posameznega naročila je enaka ali višja od 100.000 eurov brez DDV, ne glede na to, ali so ta naročila ali del dokumentacije o javnem naročilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti.

    Od 1. 1. 2020 do 16. 11. 2020 so zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju kot osebe, odgovorne za javna naročila, osebe, ki so sodelovale pri postopkih javnih naročil:

    • na splošnem področju:
      • 139.000 EUR brez DDV (blago in storitve, ki jih naročajo državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti);
      • 214.000 EUR brez DDV (blago in storitve, ki jih naročajo drugi naročniki);
      • pri naročanju gradenj se mejna vrednost ne spreminja;
      • pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev se mejna vrednost ne spreminja.
    • na infrastrukturnem področju:
      • 428.000 EUR brez DDV (blago in storitve);
      • pri naročanju gradenj se mejna vrednost ne spreminja;
      • pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev se mejna vrednost ne spreminja.

    Od 1. 1. 2018 do 31. 1. 2019 so zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju kot osebe, odgovorne za javna naročila, osebe, ki so sodelovale pri postopkih javnih naročil:

    • na splošnem področju:
      • pri naročanju blaga ali storitev, če je vrednost naročila enaka ali višja od 144.000 EUR brez DDV, kadar gre za naročila organov RS in samoupravnih lokalnih skupnosti;
      • pri naročanju blaga ali storitev, če je vrednost naročila enaka ali višja od 221.000 EUR brez DDV, kadar gre za naročila drugih naročnikov;
      • pri naročanju gradenj se mejna vrednost ne spreminja;
      • pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev se mejna vrednost ne spreminja.
    • na infrastrukturnem področju: 
      • pri naročanju blaga ali storitve, če je vrednost naročila enaka ali višja od 443.000 EUR brez DDV;
      • pri naročanju gradenj se mejna vrednost ne spreminja;
      • pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev se mejna vrednost ne spreminja.

    Zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju od 1. 4. 2016 do 31. 12. 2017 so kot osebe, odgovorne za javna naročila, osebe, ki so sodelovale pri postopkih javnih naročil:

    • na splošnem področju: 
      • pri naročanju blaga ali storitev in za projektni natečaj, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 135.000 EUR brez DDV (organi RS in samoupravnih lokalnih skupnosti) oziroma enaka ali višja od 209.000 EUR brez DDV (če je organ RS ali samoupravne lokalne skupnosti dejaven na področju obrambe in naroča blago, ki ni navedeno v Prilogi III Direktive 2014/24/EU, druge osebe javnega prava);
      • pri naročanju gradenj, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 500.000 EUR brez DDV;
      • pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 750.000 EUR brez DDV.
    • na infrastrukturnem področju: 
      • pri naročanju blaga ali storitev in za projektni natečaj, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 418.000 EUR brez DDV;
      • pri naročanju gradenj, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 1.000.000 EUR brez DDV;
      • pri naročanju socialnih in drugih posebnih storitev, če je vrednost javnega naročila enaka ali višja od 1.000.000 EUR brez DDV.

    Od 16. 4. 2014 do 31. 3. 2016 dalje so zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju, kot osebe odgovorne za javna naročila, le osebe, ki sodelujejo pri postopkih javnih naročil na način, kot to določa 11. točka 4. člena ZIntPK, in sicer, kadar gre za javna naročila, ki presegajo vrednosti 134.000 EUR brez DDV za blago in storitve oziroma 274.000 EUR brez DDV za gradnje.

    Od 5. 6. 2010 do 15. 4. 2014 so osebe, odgovorne za javna naročila po 11. točki 4. člena ZIntPK osebe, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, v katerem vrednost postopka presega mejne vrednosti za oddajo naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki so 40.000 EUR brez DDV za blago in storitve ter 80.000 EUR brez DDV za gradnje. Osebe, ki sodelujejo v postopku naročila nižje vrednosti, torej niso zavezanci. Z zadnjo novelo Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 19/2014 – ZJN-2E) je prišlo do sprememb vrednosti javnega naročila in posledično do sprememb nabora oseb, odgovornih za javna naročila, ki so opredeljene v 11. točki 4. člena ZIntPK.

  • Sem predsednik društva študentov, kateri tip funkcije moram izbrati?

    Pod tip funkcije izberite “zakoniti zastopnik študentskega društva” in kot podfunkcijo izberite “zakoniti zastopnik študentskega društva”.

  • Sem direktor študentske organizacije, kateri tip funkcije moram izbrati?

    Pod tip funkcije izberite “poslovodna oseba” in kot podfunkcijo izberite “direktor druge osebe javnega prava”.

  • Sem član nadzora študentske organizacije, kateri tip funkcije moram izbrati?

    Pod tip funkcije izberite “član organa nadzora” in kot podfunkcijo izberite “član študentske organizacije”.

  • Kaj je smsPASS, kako ga pridobim, ali je lažje uporabljati kvalificirana digitalna potrdila ali smsPASS?

    V eUpravi (https://e-uprava.gov.si/ ) poleg kvalificiranih digitalnih potrdil od 9. 5. 2018 dalje lahko uporabljate tudi prijavo s smsPASS (mobilna identiteta), ki s pomočjo enkratnega gesla, poslanega s kratkim sporočilom SMS, omogoča elektronsko podpisovanje dokumentov in zanesljivo identifikacijo uporabnika pri uporabi e-storitev. Za uporabo smsPASS potrebujete mobilno telefonsko številko in telefon, ki sprejema kratka sporočila ter napravo, povezano v splet (npr. računalnik, tablico, pametni telefon). Postopek aktivacije smsPASS pričnete na uporabniških straneh SI-PASS. Prednost uporabe smsPASS je v tem, da lahko oddate prijavo neodvisno od tega, kje se nahajate, pomembno je le to, da imate možnost dostopa do spleta. Dodatne informacije o prijavi s smsPASS in navodila za aktivacijo smsPASS dobite na povezavi:

    https://www.si-trust.gov.si/sl/si-pass/mobilna-identiteta/
    https://www.si-trust.gov.si/sl/podpora-uporabnikom/navodila-in-napotki/pridobitev-in-aktivacija-smspass/

  • Ali so člani organov nadzora v javnih skladih, agencijah in javnih zavodih zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju?

    V zvezi s članstvom v nadzornih svetih javnih skladov, agencij in javnih zavodov, vam želimo pojasniti, da prvi odstavek 41. člena ZIntPK določa, da so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja poklicni funkcionarji, člani državnega sveta, nepoklicni župani in podžupani, uradniki na položaju, poslovodne osebe in člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv, osebe, odgovorne za javna naročila, uradniki Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija) in državljani Republike Slovenije, ki opravljajo funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero so bili imenovani ali izvoljeni na podlagi napotitve ali predloga vlade oziroma državnega zbora, in njihova dolžnost prijave premoženjskega stanja ni drugače urejena z akti institucije in drugih organov EU ali drugih mednarodnih institucij, za katero opravljajo funkcijo.

    Navedeno pomeni, da člani organov nadzora v javnih skladih, agencijah in javnih zavodih niso zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju. Vendar pa je potrebno paziti, kakšna je pravnoorganizacijska oblika določenega pravnega subjekta oziroma njej podrejenih morebitnih pravnoorganizacijskih oblik. Kot primer lahko navedemo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je javni zavod. V tem primeru člani organa nadzora niso zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju. Istočasno pa je v njegovi 100 % lasti Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o., kar pomeni, da je njegova pravnoorganizacijska oblika gospodarska družba z omejeno odgovornostjo. V tem primeru so člani organa nadzora v javni gospodarski družbi zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju.

  • Na kateri datum prijavijo premoženjsko stanje novi zavezanci in na kateri datum jih prijavi organ, kjer novi zavezanci opravljajo funkcijo (npr. člani organov nadzora ... )?

    Določba 42. člena novele ZIntPK-C določa, da zavezanci iz prvega odstavka spremenjenega 41. člena zakona, ki po dosedanjih predpisih niso bili zavezani k poročanju premoženjskega stanja Komisiji, da so dolžni prvič poročati o premoženjskem stanju prek elektronskega obrazca v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.

    Navedena določba ne določa podatka, na kateri dan novi zavezanci prijavijo premoženjsko stanje. Komisija je tu zavzela stališče, da zavezanci prijavijo premoženjsko stanje na dan, ki si ga sami izberejo, in sicer med 17. 11. 2020 in 17. 1. 2021. Organ ali organizacije javnega sektorja, kjer novi zavezanci opravljajo funkcijo ali delo pa jih prijavijo na dan 17. 11. 2020, ko so postali zavezanci za prijavo premoženjskega stanja.

  • Katere osebe niso zavezanci za poročanje premoženjskega stanja?

    –      občinski/mestni svetniki,

    –      veleposlaniki,

    –      komandir PP,

    –      vodja službe ali sektorja,

    –      konzularni funkcionarji in častni konzularni funkcionarji,

    –      pomočniki direktorjev,

    –      člani Državne volilne komisije (zavezanec je le direktor Državne volilne komisije),

    –      člani regijskega razvojnega sveta,

    –      strokovni direktor javnega zavoda,

    –      oseba, zaposlena v javnem zavodu, ki zaradi začasne odsotnosti direktorja po pooblastilu izvaja nujne in neodložljive zadeve ter opravlja tekoče naloge,

    –      člani sveta javnega zavoda,

    –      člani strokovnega sveta javnega zavoda,

    –      direktorji uradov kot posamezne notranje organizacijske enote in nimajo statusa uradnika na položaju

    –      namestniki direktorjev,

    –      namestniki generalnih direktorjev,

    –      direktorji sodišč,

    –      sodnik porotnik,

    –      likvidacijski upravitelj,

    –      poslovodna oseba gospodarske družbe, ustanovljene v tujini, katere večinski lastnik je gospodarska družba, v kateri ima država večinski delež,

    –      ravnatelj notranje organizacijske enote, ki deluje v okviru javnega zavoda (v tem primeru je zavezanec le direktor javnega zavoda),

    –      osebe, odgovorne za javna naročila, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila pod ocenjeno mejno vrednost 100.000 EUR brez DDV.

    So pa seveda zgoraj navedene osebe lahko zavezanci za poročanje o premoženjskem stanju le v primeru, če sodelujejo v postopkih javnih naročil kot osebe, odgovorna za javna naročila, tako, kot to določa 10. točka 4. člena ZIntPK.

  • Zavezanec po prenehanju svoje funkcije ponovno nastopi isto funkcijo pri istem organu (npr. župan opravlja funkcijo več mandatov zapored). Med funkcijama ni časovne prekinitve oziroma je prekinitev krajša od enega meseca. Kakšne so njegove obveznosti glede poročanja premoženjskega stanja? Kakšne so v tem primeru obveznosti organa glede sporočanja seznamov zavezancev?

    V primeru, da zavezanec več mandatov zaporedoma opravlja isto funkcijo pri istem organu in med funkcijami ni časovne prekinitve oziroma je ta krajša od enega meseca, mu ob ponovnem nastopu funkcije ni potrebno ponovno v celoti sporočiti podatkov o premoženjskem stanju. V tem primeru mu torej ni treba izpolnjevati obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oz. dela in novega obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oz. dela.

    O premoženjskem stanju v celoti mora poročati najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije, ter leto dni po prenehanju funkcije. V vmesnem obdobju, torej v času opravljanja svoje funkcije pa, v skladu s prvim odstavkom 43. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 uradno prečiščeno besedilo, 158/20, v nadaljevanju: ZIntPK) poroča:

    • v roku 30 dni po nastanku spremembe vsake spremembo osebnih podatkov iz prve, pete in sedme alineje prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK in
    • vsako spremembo v premoženjskem stanju pa najkasneje do 31. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe. Pri enotah premoženja je zavezanec kot spremembo dolžan prijaviti povečanje premoženja, s katerim doseže prag za prijavo posamezne vrste premoženja, pri že prijavljenih enotah premoženja pa sporoči spremembo, ko se premoženje poveča ali zmanjša za več kot 10.000 eurov.

    Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci sporočijo Komisiji vsako spremembo osebnih podatkov (tudi spremembe funkcije) in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK enkrat na leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

    Organ mora v primeru, ko gre za nastop novega ali ponovnega mandata zavezanca, sporočiti datum prenehanja mandata posameznega zavezanca in datum nastopa novega mandata zavezanca v 30 dneh. To stori tako, da osebo najprej odjavi iz seznama zavezancev (elektronski obrazec za odjavo posameznika iz seznama zavezancev), nato pa ga na novo prijavi v seznam zavezancev (elektronski obrazec za prijavo posameznika v seznam zavezancev).

    Posebej mora biti organ pazljiv, kadar želi prijaviti kot zavezanca osebo, ki je nastopila funkcijo ali delo kot vršilec dolžnosti in v obrazcu izbere primeren tip funkcije.

  • Zavezanec po prenehanju funkcije nastopi drugo funkcijo (npr. župan po prenehanju svoje funkcije nastopi funkcijo poslanca). Med prenehanjem prejšnje funkcije in nastopom druge funkcije ni časovne prekinitve oziroma je prekinitev krajša od enega meseca. Ali mora ponovno poročati o premoženjskem stanju?

    V primeru prehoda iz ene funkcije na drugo (kjer gre za neprekinjeno spremembo funkcije ali pa je prekinitev krajša od enega meseca), ni potrebno ponovno poročati premoženjskega stanja v celoti, temveč je potrebno v roku 30 dni po nastanku spremembe sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

    Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci sporočijo Komisiji vsako spremembo osebnih podatkov (tudi spremembe funkcije) in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK enkrat na leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

  • Zavezanec (npr. župan, poslanec, direktor) po prenehanju funkcije ali dela nastopi enako ali drugo funkcijo ali delo, zaradi katere je prav tako zavezanec za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju. Med prenehanjem prejšnje funkcije in nastopom nove funkcije je več kot en mesec, a manj kot eno leto prekinitve. Kakšne so njegove obveznosti glede poročanja premoženjskega stanja?

    V tem primeru mora zavezanec sporočiti podatke o premoženjskem stanju najpozneje v enem mesecu po prenehanju prejšnje funkcije in najpozneje v enem mesecu po nastopu nove funkcije (izpolni obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oz. dela ter obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oz. dela).

    Zavezanec v tem primeru ne sporoči podatkov o premoženjskem stanju za leto dni po prenehanju prejšnje funkcije ali dela.

  • Kakšen je pravilen način poročanja o premoženjskem stanju ob nastopu in ob prenehanju funkcije ali dela?

    Poklicni funkcionar, nepoklicni župan in podžupan, uradnik na položaju, poslovodna oseba ter državljan Republike Slovenije, ki opravlja funkcijo v institucijah in drugih organih EU ter drugih mednarodnih institucijah, na katero je bil imenovan ali izvoljen na podlagi napotitve ali predloga Vlade Republike Slovenije oziroma Državnega zbora mora takoj, najpozneje pa v enem mesecu po nastopu funkcije ali dela, komisiji preko elektronskega obrazca sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Če npr. zavezanec nastopi funkcijo 1. 1. 2020, mora o premoženjskem stanju poročati na datum nastopa funkcije 1. 1. 2020 tako kot to določa spremenjen drugi odstavek 41. člena ZIntPK.

    Podatke o premoženjskem stanju morajo ti zavezanci Komisiji, preko elektronskega obrazca, sporočiti tudi najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije ali dela in leto dni po prenehanju funkcije ali dela. Če npr. zavezancu funkcija preneha 31. 7. 2020, mora o premoženjskem stanju poročati v enem mesecu, a s popisom premoženja na dan 31. 7. 2020. Nato pa še točno eno leto po prenehanju funkcije, torej popis premoženja na dan 31. 7. 2021. V obeh primerih mora obrazec zajemati popis celotnega premoženjskega stanja na navedena datuma.

  • Minister je začasno prevzel tudi funkcijo ministra drugega ministrstva. Kakšne so njegove obveznosti glede poročanja premoženjskega stanja? Kakšne so v tem primeru obveznosti ministrstva glede sporočanja seznamov zavezancev?

    V primeru, ko je minister poleg funkcije ministra prevzel tudi funkcijo ministra drugega ministrstva (opravljanje več funkcij hkrati), mu ni potrebno ponovno poročati podatkov o premoženjskem stanju v celoti, temveč je potrebno v roku 30 dni po nastanku spremembe sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

    Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci sporočijo Komisiji vsako spremembo osebnih podatkov (tudi spremembe funkcije) in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK enkrat na leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

    Premoženjsko stanje v celoti minister v skladu z ZIntPK poroča najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije in leto dni po prenehanju funkcije. V času opravljanja svoje funkcije/funkcij, pa poroča le spremembe v premoženjskem stanju, ki vključujejo tudi spremembe pri opravljanju funkcije, v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZIntPK.

    Ministrstvo mora sporočiti datum prenehanja mandata posameznega zavezanca in datum nastopa novega mandata zavezanca v 30 dneh po spremembi, na Obrazcu za prijavo posameznika v seznam zavezancev/Obrazcu za odjavo posameznika iz seznama zavezancev.

  • Podžupan v novem mandatnem obdobju nastopi funkcijo župana. Kakšne so njegove obveznosti glede poročanja premoženjskega stanja? Kakšne so v tem primeru obveznosti občine kot organa glede sporočanja seznamov zavezancev?

    V primeru prehoda iz ene funkcije na drugo (kjer gre za neprekinjeno spremembo funkcije ali pa je prekinitev krajša od enega meseca) zavezancu ni potrebno ponovno poročati premoženjskega stanja v celoti, temveč je potrebno v roku 30 dni po nastanku spremembe sporočiti spremembo funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

    Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci sporočijo Komisiji vsako spremembo osebnih podatkov (tudi spremembe funkcije) in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK enkrat na leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

    Občina kot organ mora v primeru, ko gre za nastop novega (ponovnega) mandata zavezanca, sporočiti datum prenehanja mandata posameznega zavezanca in datum nastopa novega mandata zavezanca v 30 dneh, na Obrazcu za prijavo posameznika v seznam zavezancev/Obrazcu za odjavo posameznika iz seznama zavezancev.

  • Ali je potrebno v elektronske obrazce za poročanje o premoženjskem stanju vse nepremičnine ročno vnesti ali se lahko obrazcu priloži izpisek nepremičnin, ki ga izda GURS?

    Za pravilno obdelavo podatkov, obrazca ni mogoče izpolniti tako, da kot prilogo posredujete izpisek nepremičnin iz GURS-a ali zemljiške knjige, temveč je potrebno vse nepremičnine, katerih lastnik ste, ročno vnesti v obrazec za prijavo premoženjskega stanja, in sicer ne glede na vrednost nepremičnine.

  • Ali so prokuristi in člani organov nadzora, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv zavezanci za poročanje premoženjskega stanja?

    Prokuristi in člani organov nadzora, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv so zavezanci za poročanje premoženjskega stanja, če gre za prokuriste SDH in člane nadzornega sveta SDH ali za člane organov nadzora in prokuriste gospodarskih družbv skladu z 62. členom Zakona o slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 25/14), ki je stopil v veljavo dne 26. 4. 2014.

    Če pa gre za prokuriste in člane organov nadzora družb, v katerih SDH nima večinskega deleža ali prevladujočega vpliva, so navedene osebe lahko zavezanci za poročanje premoženjskega stanja le, če opravljajo še naloge oseb, odgovornih za javna naročila, kot to določa 10. točka 4. člena ZIntPK.

  • Ali so člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv zavezanci za poročanje premoženjskega stanja?

    Od uveljavitve novele ZIntPK-C, torej od 17. 11. 2020, so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja po spremenjkjeni določbi 41. člena ZIntPK tudi člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih imata država ali lokalna skupnost večinski delež ali prevladujoč vpliv.

  • Zavezanec je do 31. januarja sporočil spremembo premoženjskega stanja, in sicer kredit, ki ga je najel v preteklem letu. Ali je potrebno vsako leto do 31. januarja poročati o spremembah premoženjskega stanja, glede na to, da se višina kredita stalno spreminja?

    V skladu z drugim odstavkom 43. člena ZIntPK morajo zavezanci (z izjemo oseb, odgovornih za javna naročila) sporočiti spremembe premoženjskega stanja glede dolga do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto le, če je bil v preteklem letu dolg v enkratnem znesku odplačan v višini več kot 10.000 EUR.

  • Ali velja obveznost poročanja premoženjskega stanja za člane organov vodenja in nadzora (družba v lasti Republike Slovenije), tudi če gre za tujega državljana in nerezidenta?

    Zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju so tudi tuji državljani in nerezidenti, če opravljajo katero izmed funkcij, zaradi katerih posledično zapadejo pod določbe nadzora nad premoženjskim stanjem, skladno z ZSDH-1 in ZIntPK.

  • Ali je oseba, ki po pooblastilu ministra vodi direktorat, zavezana sporočati podatke o premoženjskem stanju, če ni imenovana za generalnega direktorja ali vršilca dolžnosti?

    Če oseba, ki po pooblastilu vodi direktorat, opravlja delo v obsegu in z odgovornostmi, kot bi to opravljala, če bi bila generalni direktor ali vršilec dolžnosti generalnega direktorja, je zavezanec za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju

  • Na kakšen način je treba poročati o premoženjskem stanju v primeru, da zavezanec na transakcijski račun prejema plačo in tudi druga nakazila, stanje na računu pa se, tudi zaradi tekoče porabe, neprestano spreminja?

    Prvi odstavek 43. člena ZIntPK določa, da mora zavezanec komisiji sporočiti vsako spremembo osebnih podatkov iz prve, pete in sedme alineje prvega odstavka 42. člena ZIntPK sporočiti v roku 30 dni po nastanku spremembe, vsako spremembo v premoženjskem stanju pa najkasneje do 31. januarja v naslednjem letu po nastanku spremembe.

    Pri enotah premoženja je zavezanec kot spremembo dolžan prijaviti povečanje premoženja, s katerim doseže prag za prijavo posamezne vrste premoženja, pri že prijavljenih enotah premoženja pa sporoči spremembo, ko se premoženje poveča ali zmanjša za več kot 10.000 eurov.

    Kadar v koledarskem letu na posamezen račun prejmete posamično nakazilo, ki preseže vrednost 10.000 EUR, ki ne izvirajo iz plač, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe, je treba to prijaviti kot spremembo premoženjskega stanja. Upoštevati je torej treba vsako transakcijo, ki preseže 10.000 EUR, npr. morebitne pologe gotovine, nakazila od družinskih članov ali drugih oseb, ki ne pomenijo plačila za davčno prijavljeno delo, izplačila sodno priznanih odškodnin ipd.

    V primeru, ko pride na transakcijskem računu do sprememb denarnih sredstev le zaradi dohodkov, ki so razvidni iz dohodninske odločbe, tega ni potrebno poročati kot spremembe v premoženjskem stanju.

  • Ali mora predsednik sodišča kot član personalnega sveta na podlagi samega zakona, in v personalni svet voljeni sodniki, na podlagi določb ZIntPK prijaviti tudi članstvo personalnega sveta?

    Funkcionarji, v konkretnem primeru sodniki, morajo na obrazcih za poročanje podatkov o premoženjskem stanju pod točko »4. Podatki o drugih funkcijah oz. dejavnostih, ki jih opravljam poleg tega« vpisati tudi članstvo v personalnem svetu. Pri tem se označi, da poroča funkcijo, za katero ni zavezanec po ZIntPK.

  • Nekateri sodniki poleg sodniške funkcije opravljajo tudi delo mediatorjev. Ali je potrebno opravljanje tega dela vpisati pod točko 4 ali 2 obrazca za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju?

    Če sodniki hkrati opravljajo delo mediatorjev, to v elektronskem obrazcu za poročanje podatkov o premoženjskem stanju vpišejo pod točko 4 »Podatki o drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravljam poleg tega«. Pri tem se označi, da poroča funkcijo, za katero ni zavezanec po ZIntPK.

  • Ali so člani sodnega sveta zavezanci za poročanje premoženjskega stanja?

    Izmed članov sodnega sveta so zavezanci za sporočanje podatkov premoženjskem stanju le sodniki, in sicer iz naslova opravljanja sodniške funkcije (5. točka 4. člena ZIntPK). Ostali člani sodnega sveta (univerzitetni profesorji prava, odvetniki in drugi pravniki) niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju.

  • V katerih od navedenih primerov mora sodišče Komisiji sporočiti spremembo funkcije v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZIntPK? Ali morajo sodniki v navedenih primerih znova poročati o celotnem premoženjskem stanju ali zadošča le sporočanje morebitnih sprememb do 31. 1.:

    – okrožni sodnik postane podpredsednik istega sodišča;
    – podpredsedniku sodišča preneha mandat in nadaljuje delo na istem sodišču kot sodnik;
    – predsedniku sodišča poteče mandat in delo na istem sodišču nadaljuje kot začasni predsednik sodišča;
    – predsednik okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, začasno vodi tudi drugo (še eno) okrajno sodišče (kot začasni predsednik sodišča), ki je prav tako OE okrožnega sodišča;
    – predsedniku okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, preneha mandat predsednika okrajnega sodišča in delo nadaljuje kot podpredsednik okrožnega sodišča;
    – okrajni sodnik okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, je začasno ali trajno dodeljen/razporejen na delo na drugo okrajno sodišče, ki je prav tako OE istega okrožnega sodišča oz. na okrožno sodišče;
    – okrožni sodnik okrožnega sodišča je za dobo dveh let dodeljen na delo na drug organ  (npr. Vrhovno sodišče, ministrstvo);
    – predsedniku okrajnega sodišča poteče mandat, vendar pa je ponovno izvoljen za predsednika in tako nadaljuje delo kot predsednik istega sodišča z novim mandatom?

    Sodišče mora v primeru, ko gre za nastop ali prenehanje funkcije sporočiti datum nastopa posameznega zavezanca in datum prenehanja funkcije zavezanca na tem sodišču v 30 dneh, in sicer ne glede nato, da sodnik nadaljuje naslednji dan s funkcijo sodnika pri drugem sodišču. V primeru začasne dodelitve se sporoči prenehanje in ponovno prijavo, ko se vrne.

    Prijave in odjave se sporoča tako, da osebo odjavi iz seznama zavezancev (elektronski obrazec za odjavo posameznika iz seznama zavezancev), ali pa ga na novo prijavi v seznam zavezancev (elektronski obrazec za prijavo posameznika v seznam zavezancev).

    Sodnik sporoči spremembo pri opravljanju funkcije, če gre iz sodišča A na drugo sodišče B, ni pa mu potrebno ponovno v celoti poročati o premoženjskem stanju. V ostalih navedenih primerih pa sodniku ni potrebno nič sporočati, npr. če postane predsednik sodišča.  

  • Ali se vezava denarnih sredstev (gre za denarna sredstva, ki so bila komisiji že sporočena v okviru prijave premoženjskega stanja), ki jih ima zavezanec na transakcijskem računu pri banki, v višini nad 10.000 EUR šteje za spremembo v premoženjskem stanju zavezanca, ki jo je ta dolžan sporočiti komisiji? Ali se prenos sredstev v višini nad 10.000 EUR iz varčevalnega računa na transakcijski račun in obratno, šteje za spremembo v premoženjskem stanju zavezanca, ki jo je ta dolžan sporočiti Komisiji?

    V primeru, ko gre za vezavo denarnih sredstev ali za prenos iz transakcijskega računa na varčevalni račun in obratno, tega ni potrebno poročati kot spremembe v premoženjskem stanju, v smislu prvega odstavka 43. člena ZIntPK, glede na to, da se premoženjsko stanje zavezanca ni niti povečalo niti zmanjšalo znotraj transakcijskega računa pri isti finančni instituciji.

  • Zavezanec je bil vključen v stanovanjsko varčevalno shemo za obdobje 10 let. Mesečno je varčeval približno 200 EUR, nakazila pa je izvajala banka preko trajnika, in sicer iz plač. Po poteku varčevanja je na račun je prejel nakazilo v višini nad 10.000 EUR. Ali je navedeni znesek treba prijaviti kot spremembo (povečanje) premoženjskega stanja?

    V primeru, ko se sprosti varčevanje in pride na transakcijskem računu do spremembe denarnih sredstev nad 10.000 EUR, tega ni potrebno poročati kot spremembe premoženjskega stanja, če je denar, namenjen za varčevanje, izviral iz plač. Vendar pa je poročanje navedenih sprememb premoženjskega stanja dobrodošlo, iz samega razloga nadzora nad premoženjskim stanjem, ki ga opravlja Komisija v okviru svojih pristojnosti.

    Kadar v koledarskem letu na posamezen račun prejmete posamično nakazilo, ki preseže vrednost 10.000 EUR, ki ne izvirajo iz plač, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe, je treba to prijaviti kot spremembo premoženjskega stanja. Upoštevati je torej treba vsak posamično transakcijo, ki preseže 10.000 EUR, npr. morebitne pologe gotovine, nakazila od družinskih članov ali drugih oseb, ki ne pomenijo plačila za davčno prijavljeno delo, izplačila sodno priznanih odškodnin ipd., ki se nato prijavi v točki 6 obrazca za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

  • Kdo prijavi/odjavi zavezance v primeru, ko gre za člane uprav, člane organov nadzora in prokuriste gospodarskih družb, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, SDH ali gospodarska družba sama?

    Skladno z 2. odstavkom 62. člena ZSDH-1 inčetrtim odstavkom 41. člena ZIntPK zavezance prijavi/odjavi gospodarska družba, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, in sicer v 30 dneh po vsaki spremembi, kar pomeni v 30 dneh od nastopa oziroma prenehanja funkcije

  • Ali je zavezanec, ki enkrat letno komisiji poroča premoženjsko stanje zaradi opravljanja nalog s področja javnih naročil, dolžan v primeru imenovanja v organ vodenja ali nadzora družbe, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv, ponovno prijaviti svoje premoženjsko stanje?

    Ali je zavezanec, ki enkrat letno poroča komisiji premoženjsko stanje zaradi opravljanja nalog s področja javnih naročil ali zaradi opravljanja funkcije nadzora ali vodenja, dolžan v primeru novega imenovanja/prenehanja funkcije v organu vodenja in nadzora družbe, ob vsakem takšnem novem imenovanju/prenehanju funkcije, ponovno prijaviti premoženjsko stanje in torej ni dovolj, da ga prijavi naslednjega januarja.

    Ureditev glede poročanja podatkov o premoženjskem stanju je za vse zavezance drugačna kot za osebe, odgovorne za javna naročila. Glede na navedeno je treba, skladno z drugim odstavkom 41. člena ZIntPK, ponovno sporočiti podatke o premoženjskem stanju v celoti, najpozneje v enem mesecu po nastopu funkcije ali dela, ne glede na to, da je zavezanec (kot oseba, odgovorna za javna naročila) to obveznost že izpolnil do 31. januarja za preteklo leto.

    V primeru, da je poslovodna oseba v času svojega mandata poleg opravila tudi delo osebe, odgovorne za javna naročila, ji ni potrebno sporočiti ničesar, saj je zavezanec za prijavo premoženjskega stanja že zaradi svoje primarne funkcije poslovodne osebe.

    Mora pa poslovodna oseba sporočiti spremembo funkcije v primeru, če bi kot oseba, odgovorna za javna naročila nastopila delo  pri drugi gospodarski družbi, in sicer  kot zunanji član.

    V primeru, da ni nobenih sprememb pri osebnih podatkih (opravljanju funkcije) in premoženjskega stanja, zavezancu ni potrebno ničesar poročati. V primeru, da je do sprememb prišlo se poroča, tako kot to določa prvi odstavek 43. člena ZIntPK. Je pa potrebno ponovno v celoti sporočiti premoženjsko stanje najpozneje v enem mesecu po prenehanju opravljanja zadnje funkcije, kot to določa drugi odstavek 41. člena ZIntPK.

    Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci sporočijo komisiji vsako spremembo osebnih podatkov (tudi spremembe funkcije) in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK enkrat na leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

  • Oseba je član nadzornega sveta v treh gospodarskih družbah. Ali mora premoženjsko stanje sporočiti trikrat, ali je dovolj, da to stori z enim obrazcem v katerem navede, da opravlja funkcijo člana nadzornega sveta tudi v drugih gospodarskih družbah?

    Obrazca za prijavo premoženjskega stanja, če gre za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta v treh družbah, ni potrebno sporočiti trikrat. Dovolj je, da se izpolni en obrazec in v njem pod točko 2 navedejo vse tri funkcije. Če zavezanec s katero izmed funkcij preneha, pa mora sporočiti v 30 dneh po nastanku spremembe funkcije na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja, in sicer pod točko 3 tega obrazca.

    Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci sporočijo Komisiji vsako spremembo osebnih podatkov (tudi spremembe funkcije) in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK enkrat na leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

  • Oseba je nastopila funkcijo direktorja družbe in takrat tudi sporočila premoženjsko stanje, naslednje leto pa je nastopila še funkcijo člana nadzornega sveta. Ali bi morala ob nastopu sporočiti dodatno funkcijo?

    Oseba je z nastopom funkcije direktorja družbe postala zavezanec za poročanje premoženjskega stanja po prvem odstavku 41. člena ZIntPK in je bila posledično zavezana, da najpozneje v enem mesecu po nastopu sporoči svoje premoženjsko stanje v celoti, tekom svojega mandata pa je njena dolžnost, da v skladu s prvim odstavkom 43. člena ZIntPK sporoči vsako spremembo funkcije (kar vključuje tudi nastop nove funkcije) v 30 dni po nastanku spremembe, in sicer na obrazcu za prijavo sprememb premoženjskega stanja.

    Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci sporočijo Komisiji vsako spremembo osebnih podatkov (tudi spremembe funkcije) in vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prvega odstavka spremenjenega 43. člena ZIntPK enkrat na leto do 31. januarja za preteklo koledarsko leto.

  • Poslovnemu subjektu še ni uspelo vpisati sprememb v sodni register in tako še ni vpisana ne sprememba družbenikov, ne družbene pogodbe, ne poslovodne osebe in ne poslovnega naslova. Ali nastane obveznost sporočanja seznamov zavezancev takrat, ko je navedena sprememba izvedena (ko bo družba vpisana v register s pravimi - novimi podatki)?

    Družba je zavezana za poročanje podatkov o zavezancih, zavezanci pa podatkov o premoženjskem stanju tako, kot to določa 41. člen ZIntPK, že sedaj in ne šele potem, ko bodo spremembe vpisane oziroma izvedene.

  • Ali so poslanci v Evropskem parlamentu dolžni poročati o sredstvih, namenjenih delovanju pisarne poslanca Evropskega parlamenta ob nastopu funkcije in med mandatom?

    Glede obsega sporočanja podatkov o premoženjskem stanju ZIntPK v 42. členu določa, da morajo zavezanci med drugim poročati o vseh sredstvih, ki presegajo vrednost 10.000 EUR, torej tudi o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah, katerih skupna vrednost na posameznem računu presega 10.000 EUR.

    Sporočanje denarnih sredstev na transakcijskem računu med mandatom pa je potrebno, kadar na posamezen račun prejmete enkratno nakazilo več kot 10.000 EUR in ne izvira iz plače, drugih prihodkov iz delovnega razmerja, avtorskih pogodb in drugih osnov, ki so razvidne iz dohodninske odločbe.

    Ker sredstva za delovanje poslanske pisarne ne spadajo med obdavčljive dohodke, je potrebno poročati tudi o prejetih denarnih sredstvih za delovanje poslanske pisarne, ki so bila nakazana na račun, ki se glasi na ime evropskega poslanca in katerih vrednost je v času izpolnjevanja obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju (ob nastopu funkcije in ob prenehanju funkcije) presegala 10.000 EUR. Izvor teh denarnih sredstev pa se lahko pojasni v rubriki »Druge informacije, ki jih morda želite v zvezi z vašim premoženjskim stanjem posredovati Komisiji«, kar bo komisiji v pomoč tudi pri opravljanju nadaljnjih nadzorov premoženjskega stanja.

  • Ali morajo osebe, ki sodelujejo pri prodaji premoženja večje vrednosti, komisiji prijaviti premoženjsko stanje?

    Komisiji ne poročajo podatkov o premoženjskem stanju posamezniki, ki sodelujejo pri prodaji premoženja večje vrednosti. Zavezanci za poročanje premoženja bi bili v primeru, če bi sodelovali pri javnih naročilih na način, kot to določa 10. točka 4. člena ZIntPK.

  • Ali mora zavezanec na obrazcu za poročanje podatkov o premoženjskem stanju posredovati tudi podatke o rentnem varčevanju, pokojninskem zavarovanju, življenjskem zavarovanju in sklenjenih depozitnih pogodbah?

    Zavezanci Komisiji sporočijo tudi podatke o rentnem varčevanju in depozitnih pogodbah, in sicer pod točko “Podatki o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah”. Podatki se sporočajo, če skupna vrednost na posameznem računu presega 10.000 EUR. Sporočanje podatkov o pokojninskem in življenjskem zavarovanju po ZIntPK ni obvezno, jih pa zavezanci lahko sporočijo, če želijo, in sicer pod točko ” Druge informacije, ki jih želi zavezanec v zvezi s svojim premoženjskim stanjem posredovati Komisiji”.

  • Na kakšen način se v obrazce za poročanje o premoženjskem stanju vpisujejo delnice?

    Pri izpolnjevanju Obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oziroma dela in Obrazca za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oziroma dela, je potrebno v pod točko 11 vpisati vse delnice, ne glede na njihovo število in vrednost (tudi če njihova vrednost ne presega 10.000 EUR), pod točko 13 pa le delnice, katerih skupna vrednost v času prijave premoženjskega stanja presega 10.000 EUR (pri izračunu skupne vrednosti je treba upoštevati tudi delnice iz točke 11).

    Pri poročanju o spremembah premoženjskega stanja do 31. januarja tekočega leta, pa je potrebno v obrazec za prijavo podatkov o spremembi premoženjskega stanja pod točko 10 vpisati vse delnice, ki jih je zavezanec pridobil v preteklem letu, ne glede na njihovo število in vrednost (tudi če njihova vrednost ne presega 10.000 EUR). Pod točko 12 tega obrazca pa je potrebno vpisati tiste delnice, ki jih je zavezanec pridobil v preteklem letu in njihova skupna vrednost presega 10.000 EUR (pri izračunu skupne vrednosti je treba upoštevati tudi delnice iz točke 10).

  • Katere funkcije se vpisujejo v elektronske obrazce pod točko "Podatki o funkcijah oz. delu, ki sem jih opravljal/a neposredno pred nastopom trenutne funkcije"?

    V to točko se vpisujejo podatki o zaposlitvi ter vseh funkcijah in dejavnostih, ki ste jih opravljali neposredno pred nastopom trenutne funkcije. Vpiše se le zadnjo zaposlitev ali funkcijo, ki ste jo opravljali pred nastopom tekoče funkcije, tudi če ste bili v vmesnem času brez zaposlitve.

  • Kdo je podpisnik obrazca za prijavo posameznika v seznam zavezancev oziroma obrazca za odjavo posameznika iz seznama zavezancev?

    Obveznost posredovati sezname zavezancev je v 41. členu ZIntPK določena za organe, kjer so zaposleni zavezanci in za naročnike, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje. Iz tega razloga elektronski obrazec za sporočanje seznama zavezancev podpiše odgovorna oseba v organu in ne posamezen zavezanec. Seveda pa lahko odgovorna oseba s pooblastilom prenese podpis obrazcev. Želeno je, da o tem obvesti tudi Komisijo.

  • V katerih primerih se izpolnjuje elektronski obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oziroma dela, v katerih primerih elektronski obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob prenehanju funkcije oziroma dela in v katerih primerih elektronski obrazec za prijavo podatkov o spremembi premoženjskega stanja?
    1. Obrazec za prijavo podatkov o premoženjskem stanju ob nastopu funkcije oziroma dela: namenjen je prijavi premoženjskega stanja v enem mesecu po nastopu funkcije oziroma dela ter za osebe, odgovorne za javna naročila.


    Ta obrazec se uporablja tudi za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju na poziv komisije v postopku rednega ali izrednega nadzora nad premoženjskim stanjem posameznega zavezanca.

    Obrazec je namenjen prijavi premoženjskega stanja leto dni po prenehanju funkcije oziroma dela. Ta obrazec se torej uporablja poročanje premoženjskega stanja, ki mora skladno z zakonom zajeti popis celotnega premoženjskega stanja. Osebe, odgovorne za javna naročila, tega obrazca ne izpolnjujejo.

  • Oseba je član nadzornega sveta/prokurist gospodarske družbe, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv. Naknadno je prišlo do pomembnejše spremembe lastniške strukture in SDH v gospodarski družbi nima več večinskega deleža ali prevladujočega vpliva. Kakšne so obveznosti člana nadzornega sveta/prokurista glede poročanja premoženjskega stanja? Kakšne so v tem primeru obveznosti gospodarske družbe glede sporočanja seznamov zavezancev?

    V primeru, da SDH v gospodarski družbi nima več večinskega deleža ali prevladujočega vpliva, člani nadzornega sveta/prokuristi niso več zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju. V tem primeru morajo navedene osebe, v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZIntPK, najpozneje v enem mesecu po prenehanju funkcije člana nadzornega sveta/prokurista oziroma v tem primeru od dneva, od katerega SDH v gospodarski družbi nima več večinskega deleža ali prevladujočega vpliva, komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju v celoti. Prav tako pa morajo komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju v celoti tudi leto dni po prenehanju funkcije.

    Gospodarska družba pa mora osebo v 30 dneh po prenehanju funkcije (oziroma po prenehanju statusa zavezanca za poročanje podatkov o premoženjskem stanju) odjaviti iz seznama zavezancev, kot to določa četrti odstavek 41. člena ZIntPK. Odjava se opravi na »Obrazcu za odjavo posameznika iz seznama zavezancev«.

  • Ali mora oseba, ki je poslovodna oseba gospodarske družbe A in je zavezanec za poročanje o premoženjskem stanju, poročati druge funkcije v primeru, če je hkrati poslovodna oseba gospodarske družbe B, ki je v 100% lasti gospodarske družbe A?

    Da.

  • Oseba v postopku javnega naročanja sodeluje le pri opredelitvi predmeta javnega naročila/pri njegovi kalkulaciji/pri odpiranju ponudb/le podpisuje odločitve glede izbire ponudnikov. Ali je zavezana sporočati podatke o premoženjskem stanju?

    Osebe, ki v postopku javnega naročanja sodelujejo le pri opredelitvi predmeta javnega naročila, pri njegovi kalkulaciji, pri odpiranju ponudb ali zgolj podpisuje odločitve glede izbire ponudnikov, niso osebe, odgovorne za javna naročila v smislu 10. točke 4. člena ZIntPK in posledično niso zavezanci za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju.

  • Ali poročajo premoženjsko stanje le osebe, odgovorne za javna naročila, ki so sodelovale v postopku javnega naročanja, ki se je v preteklem letu tudi pravnomočno končal oziroma ali za nastop dolžnosti sporočanja premoženjskega stanja zadostuje že, da je oseba imenovana v strokovno komisijo in je izdan sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila?

    Osebe, odgovorne za javna naročila opredeljene v 10. točki 4. člena ZintPK so osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega naročila in osebe, ki odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika, kadar gre za javna naročila, za katera je potrebno v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, izvesti postopek javnega naročanja in pod pogojem, da je ocenjena vrednost posameznega naročila enaka ali višja od 100.000 eurov brez DDV, ne glede na to, ali so ta naročila ali del dokumentacije o javnem naročilu v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti. Za osebe, odgovorne za javna naročila, se štejejo tudi osebe, ki v skladu s to definicijo sodelujejo pri javnem naročanju in niso v delovnem razmerju pri naročniku.

    Obveznost poročanja premoženjskega stanja oseb, odgovornih za javna naročila, se ne nanaša le na osebe, ki so sodelovale v pravnomočno končanem postopku javnega naročila, ampak obveznost poročanja do 31. januarja tekočega leta nastopi že, če se je postopek javnega naročanja oziroma delo v njem pričelo v preteklem koledarskem letu (to velja tudi, če postopek do 31. decembra še ni pravnomočno zaključen).

  • Ali je tuji državljan brez stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, ki je imenovan v strokovno komisijo za oddajo javnega naročila, ki presega mejno vrednost, prav tako zavezanec za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju in ali mora v tem primeru poročati o vsem svojem premoženju, tudi tistem v matični državi? Ali je tujce potrebno prijaviti v seznam zavezancev?

    V primeru, ko v postopkih javnih naročil, kot to določa 10. točka 4. člena ZIntPK, sodeluje tuj državljan, je skladno s tretjim odstavkom 41. člena ZIntPK prav tako zavezan, da Komisiji poroča podatke o premoženjskem stanju v celoti, in sicer skladno s prvim odstavkom 42. člena ZIntPK tudi podatke o premoženju, ki ga ima v matični državi. Prav tako pa mora tudi naročnik tujega državljana na elektronskem obrazcu prijaviti v seznam zavezancev.

  • Uprava družbe je v mesecu decembru 2020 v strokovno komisijo za oddajo javnega naročila imenovala določene osebe, katerih naloga bo izvesti oziroma sodelovati v postopku javnega naročanja v okviru svojih pristojnosti. V postopku oddaje javnega naročila je bila konec leta 2020 pripravljena razpisna dokumentacija, v dosedanji fazi postopka pa člani komisije dejansko še niso aktivno sodelovali v postopku javnega naročila. Ali so člani komisije v zvezi z oddajo javnega naročila dolžni komisiji sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju do 31. 1. 2021, ali bo ta obveznost nastopila šele v letu 2022?

    Komisija ocenjuje, da osebe, odgovorne za javna naročila, postanejo zavezanci za prijavo premoženjskega stanja, ko na podlagi izdanega sklepa o začetku postopka oddaje javnega naročila in osebe, ki pričnejo s sodelovanjem pri javnem naročilu v okviru nalog in so opredeljene v 10. točki 4. člena ZIntPK (torej ko odločajo, potrjujejo in predlagajo vsebino razpisne dokumentacije, ocenjujejo ponudbe oziroma naročniku predlagajo izbor ponudnika).

    Če te osebe v letu 2020 v okviru postopka javnega naročila niso odločale, potrjevale in predlagale vsebine razpisne dokumentacije, niso zavezane za prijavo premoženjskega stanja do 31. 1. 2021. Če pa bodo v letu 2021 opravljale te naloge, bodo morale prijaviti premoženjsko stanje do 31. 1. 2022.

  • Kateri datum vpišejo osebe, odgovorne za javna naročila (dalje: OJN) kot datum nastopa funkcije oziroma dela?

    Primer: OJN v letu 2020 sodeluje v postopku oddaje javnega naročila. Naročnik ga je s sklepom imenoval v strokovno komisijo 5. 6. 2020, zato ga je naročnik prijavil komisiji kot zavezanca na isti datum.

    OJN je tako dolžan do 31. 1. 2021 izpolniti obrazec za prijavo premoženjskega stanja ob nastopu funkcije oz. dela in kot datum nastopa dela navesti 31. 12. 2020 tako kot to določa spremenjena določba tretjega odstavka 41. člena ZIntPK.

    Do vzpostavitve elektronske aplikacije zavezanci sporočijo Komisiji po veljavnem sistemu pred uveljavitvijo novele ZIntPK-C. Naročnik prijavil Komisiji zavezanca na dan 5. 6. 2020, OJN je tako dolžan do 31. 1. 2021 izpolniti obrazec za prijavo premoženjskega stanja ob nastopu funkcije oz. dela in kot datum nastopa dela navesti 5. 6. 2020.

  • Pri postopku javnega naročanja pri naročniku, kot člani strokovnih komisij, sodelujejo tudi zunanji sodelavci, ki niso zaposleni pri naročniku. Kdo mora te osebe prijaviti v seznam zavezancev?

    V skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZIntPK Komisiji sporočijo seznam zavezancev naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje.

    Podatke o zunanjih in ostalih sodelavcih, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, morajo torej sporočiti naročniki, ki izvajajo postopek javnega naročanja in ne organ, pri katerem so ti posamezniki dejansko zaposleni. Organ, ki izvaja postopek javnega naročila (naročnik) je namreč tisti, ki ima podatke o dejanskih zadolžitvah posameznika v postopku javnega naročanja, na podlagi katerih posameznik postane oseba, odgovorna za javna naročila in posledično zavezanec za prijavo premoženjskega stanja skladno z ZIntPK.

    Kljub temu, da so te osebe morebiti sodelovale pri postopku javnega naročila tudi pri organu, pri katerem so zaposlene in so jih že sami prijavili v seznam zavezancev, jih mora prijaviti tudi drugi organ, z vsemi predpisanimi podatki na obrazcu.

  • Ali mora naročnik odjaviti iz seznama osebe, odgovorne za javna naročila?

    Ne. Osebe, odgovorne za javna naočila se samo prijavi v seznam, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale v postopku oddaje javnega naročila in zapadejo pod definicijo 10. točke prvega odstavka 4. člena ZIntPK.

    Naročniki, ki poslujejo po predpisih, ki urejajo javno naročanje, Komisiji posredujejo seznam zavezancev (v tem primeru prijavo) do 31. januarja za preteklo leto tako kot to določa četrti odstavek 41. člena ZintPK.

  • Kako ravnati v primeru, če člani strokovne komisije pri postopku javnega naročanja ne želijo posredovati svojih osebnih podatkov, ki jih naročnik potrebuje za izvedbo prijave posameznika v seznam zavezancev?

    V primeru, ko člani strokovnih komisiji ne želijo sporočiti svojih osebnih podatkov, prosimo, da o tem obvestile Komisijo, in sicer da sporočite seznam vseh (ime in priimek, naslov itd., če z njim seveda razpolagate), ki vam svojih osebnih podatkov niso želeli posredovati in so pri vas sodelovali v strokovnih komisijah za izvajanje postopkov javnih naročil tako, kot to določa 10. točka 4. člena ZIntPK.

  • Posameznik kot zunanji sodelavec sodeluje v strokovni komisiji za oddajo javnega naročila. Kateri organ mora vnesti v obrazec za prijavo premoženjskega stanja?

    Ko oseba, odgovorna za javna naročila, izpolnjuje obrazec za poročanje premoženjskega stanja, mora vpisati organ, ki je bil naročnik v postopku javnega naročanja, v katerem je ta oseba sodelovala kot zunanji sodelavec in ne organ, pri katerem je zunanji sodelavec zaposlen.

  • Kdaj na obrazcih za prijavo premoženjskega stanja ali obrazcih za prijavo v seznam zavezancev označim poklicno in kdaj nepoklicno?

    Poklicno:

    • funkcionar opravlja funkcijo poklicno,
    • oseba, odgovorna za javna naročila je pri naročniku zaposlena za nedoločen ali določen čas.

    Nepoklicno:

    • funkcionar opravlja funkcijo nepoklicno,
    • člani organov nadzora v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v kateri ima država, lokalna skupnost, SDH, d.d. večinski delež ali prevladujoč vpliv opravljajo funkcijo nepoklicno,
    • oseba, odgovorna za javna naročila sodeluje pri naročniku kot zunanji član in ni v delovnem razmerju,
    • drugi zavezanci, ki funkcijo opravljajo nepoklicno.
  • Sodstvo
  • Ali je generalni sekretar Vrhovnega sodišča RS zavezanec za prijavo premoženjskega stanja?

    61. a člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07– UPB in spremembe) določa, da ima Vrhovno sodišče Republike Slovenije generalnega sekretarja, ki je funkcionar. Določba 41. člena ZIntPK določa, da so zavezanci za prijavo premoženjskega stanja tudi poklicni funkcionarji.

    Generalni sekretar Vrhovnega sodišča RS je zavezanec za prijavo premoženjskega stanja.

  • Ali mora predsednik sodišča kot član personalnega sveta na podlagi samega zakona, in v personalni svet voljeni sodniki, na podlagi določb ZIntPK prijaviti tudi članstvo personalnega sveta?

    Funkcionarji, v konkretnem primeru sodniki, morajo na obrazcih za poročanje podatkov o premoženjskem stanju pod točko »4. Podatki o drugih funkcijah oz. dejavnostih, ki jih opravljam poleg tega« vpisati tudi članstvo v personalnem svetu. Pri tem se označi, da poroča funkcijo, za katero ni zavezanec po ZIntPK.

  • Nekateri sodniki poleg sodniške funkcije opravljajo tudi delo mediatorjev. Ali je potrebno opravljanje tega dela vpisati pod točko 4 ali 2 obrazca za sporočanje podatkov o premoženjskem stanju?

    Če sodniki hkrati opravljajo delo mediatorjev, to v elektronskem obrazcu za poročanje podatkov o premoženjskem stanju vpišejo pod točko 4 »Podatki o drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravljam poleg tega«. Pri tem se označi, da poroča funkcijo, za katero ni zavezanec po ZIntPK.

  • Ali so člani sodnega sveta zavezanci za poročanje premoženjskega stanja?

    Izmed članov sodnega sveta so zavezanci za sporočanje podatkov premoženjskem stanju le sodniki, in sicer iz naslova opravljanja sodniške funkcije (5. točka 4. člena ZIntPK). Ostali člani sodnega sveta (univerzitetni profesorji prava, odvetniki in drugi pravniki) niso zavezanci za poročanje podatkov o premoženjskem stanju.

  • V katerih od navedenih primerov mora sodišče Komisiji sporočiti spremembo funkcije v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZIntPK? Ali morajo sodniki v navedenih primerih znova poročati o celotnem premoženjskem stanju ali zadošča le sporočanje morebitnih sprememb do 31. 1.:

    – okrožni sodnik postane podpredsednik istega sodišča;
    – podpredsedniku sodišča preneha mandat in nadaljuje delo na istem sodišču kot sodnik;
    – predsedniku sodišča poteče mandat in delo na istem sodišču nadaljuje kot začasni predsednik sodišča;
    – predsednik okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, začasno vodi tudi drugo (še eno) okrajno sodišče (kot začasni predsednik sodišča), ki je prav tako OE okrožnega sodišča;
    – predsedniku okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, preneha mandat predsednika okrajnega sodišča in delo nadaljuje kot podpredsednik okrožnega sodišča;
    – okrajni sodnik okrajnega sodišča, ki je OE okrožnega sodišča, je začasno ali trajno dodeljen/razporejen na delo na drugo okrajno sodišče, ki je prav tako OE istega okrožnega sodišča oz. na okrožno sodišče;
    – okrožni sodnik okrožnega sodišča je za dobo dveh let dodeljen na delo na drug organ  (npr. Vrhovno sodišče, ministrstvo);
    – predsedniku okrajnega sodišča poteče mandat, vendar pa je ponovno izvoljen za predsednika in tako nadaljuje delo kot predsednik istega sodišča z novim mandatom?

    Sodišče mora v primeru, ko gre za nastop ali prenehanje funkcije sporočiti datum nastopa posameznega zavezanca in datum prenehanja funkcije zavezanca na tem sodišču v 30 dneh, in sicer ne glede nato, da sodnik nadaljuje naslednji dan s funkcijo sodnika pri drugem sodišču. V primeru začasne dodelitve se sporoči prenehanje in ponovno prijavo, ko se vrne.

    Prijave in odjave se sporoča tako, da osebo odjavi iz seznama zavezancev (elektronski obrazec za odjavo posameznika iz seznama zavezancev), ali pa ga na novo prijavi v seznam zavezancev (elektronski obrazec za prijavo posameznika v seznam zavezancev).

    Sodnik sporoči spremembo pri opravljanju funkcije, če gre iz sodišča A na drugo sodišče B, ni pa mu potrebno ponovno v celoti poročati o premoženjskem stanju. V ostalih navedenih primerih pa sodniku ni potrebno nič sporočati, npr. če postane predsednik sodišča.  

  • Pomakni se na vrh