Mednarodni dan oz. teden boja proti korupciji

Generalna skupščina Združenih narodov je 9. december proglasila za mednarodni dan boja proti korupciji. Datum zaznamuje obletnico podpisa Konvencije združenih narodov proti korupciji, ki je bila sprejeta 9. decembra 2003 v Meridi, Mehika.

Konvencija ZN proti korupciji

Ta prvi pravno zavezujoč mednarodni instrument za boj proti korupciji je podpisalo že 140 držav. Glavni poudarki so ukrepi za preprečevanja korupcije (tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju), dosledno preganjanje in kaznovanje koruptivnih dejanj ter mednarodno sodelovanje na področju preprečevanja in boja proti korupciji.

Ukrepi na področju preprečevanja korupcije vključujejo model preprečevanja korupcije, ustanovitev protikorupcijskih organov v posameznih državah članicah, večjo transparentnost financiranja volilnih kampanj in političnih strank, preglednost in odgovornost na področju javnih financ, delovanje v skladu z etičnimi kodeksi uslužbencev, ustrezne disciplinske ukrepe, sodelovanje vladnih in nevladnih organizacij, ozaveščanje javnosti o korupciji ter mednarodno sodelovanje na vseh področjih boja proti korupciji.

Konvencija zahteva tudi ureditev zakonodaje tako, da le-ta zajame vsa področja korupcije, opredeljena v konvenciji. Posebej pa se zavzema za vrnitev nacionalnega bogastva in premoženja, ki je bilo nelegalno odtujeno predvsem v državah v razvoju, kjer sta običajno prisotni visoka stopnja korupcije ter podkupljivost uradnikov.

Od leta 2009 Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) in Konvencija Združenih narodov proti korupciji sodelujeta pri promociji in dvigovanju zavedanja pomembnosti dneva proti korupciji po vsem svetu.

Mednarodni dan boja proti korupciji, 9. december, zagovorniki boja proti korupciji po vsem svetu obeležujejo z raznimi aktivnostmi z namenom osveščati in vključiti širšo javnost v učinkovitejši boj proti korupciji in goljufijam.

Spletni dogodek v okviru projekta Integriteta: Skupni cilj generacij

Osrednji dogodek Tedna boja proti korupciji 2020 je bil spletni dogodek Integriteta: skupni cilj generacij, na katerem so govorci razpravljali o šolah in vrtcih kot temelju za krepitev integritete družbe.
 
Projekt Integriteta: Skupni cilj generacij je usmerjen v krepitev integritete družbe s pomočjo vzgojno – izobraževalnega sistema. Cilj projekta je krepitev pomena etike in integritete na področju vzgoje, izobraževanja, znanosti in športa in s tem tudi krepitev integritete celotne družbe. Projekt združuje v sodelovanju institucije s področja vzgoje in izobraževanja ter preprečevanja korupcije, saj so partnerji Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) pri projektu Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo ter Filozofska in Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Gre za enega prednostnih projektov Komisije na področju njenega preventivnega delovanja, ki temelji na novi viziji delovanja Komisije.
 
Vsebino, cilje in izhodišča projekta so sodelujoči predstavili na okrogli mizi Integriteta: skupni cilj generacij, ki je bila zaradi epidemioloških razmer izvedena po spletu.
 

Nagovori predsednika republike ter ministric za pravosodje in izobraževanje

Podporo projektu je v uvodnem nagovoru panela in okrogle mize izrekel tudi predsednik republike Borut Pahor: »Korupcija, pomanjkanje zavesti o pomenu integritete in etičnega ravnanja, v osnovi ne zavira zgolj gospodarskega razvoja, ampak načenja socialno pravičnost in pravno državo.« Izpostavil je pomen zaupanja, ki ga v Sloveniji primanjkuje. Pri krepitvi integritete in posledično zaupanja ljudi pa ima po njegovih besedah »Komisija za preprečevanje korupcije izjemno pomembno poslanstvo, in znotraj tega predvsem njeno preventivno delovanje.«

Ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič je izpostavila nedavno sprejeto novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki po njeni oceni prinaša vrsto izboljšav v delovanju Komisije, predvsem pa krepi njeno preventivno vlogo. »Integriteta je in bo eden ključnih gradnikov boljše družbe. In zato je prav, da pojem integritete predstavljamo in privzgajamo že od malih nog. Verjamem, da bo večja usmeritev komisije v preprečevanje, vključevanje
širšega kroga deležnikov, torej tudi izobraževalne ustanove v ta proces, prineslo dobre rezultate.«

Pomemben deležnik v projektu je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) kot nosilec izobraževalnega sistema. »Družbena odgovornost ministrstva je, da podpira glas proti korupciji in glas za pošteno in pravično življenje skozi celotno izobraževalno vertikalo šolajočih in zaposlenih – od predšolske vzgoje do univerz, pa tudi na področju znanosti, mladine in športa. Pozitivne in prave vrednote je potrebno gojiti od otroštva,« je v uvodnem nagovoru poudarila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec.

»Visoka stopnja integritete je antipod koruptivnemu ravnanju.«

Predsednik Komisije dr. Robert Šumi pa je izpostavil, da je najpomembnejša naloga Komisije – preprečevanje korupcije. »Visoka stopnja integritete je antipod koruptivnemu ravnanju. Zato želimo tudi s pomočjo oziroma podporo izobraževalnega sistema v okviru projekta Integriteta: skupni cilj generacij (o)krepiti integriteto generacij, ki bodo v prihodnjih desetletjih vodile našo državo. Generacije, kjer bo integriteta visoko cenjena vrlina, v večji meri, kot je to trenutno, odklonska dejanja korupcije pa v njej ne bodo imela mesta.«

Po uvodnih nagovorih so dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo, izr. prof. dr. Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, prof. dr. Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljanim dr. Miha Lovšin, vodja sektorja v Uradu za kakovost in razvoj izobraževanja MIZŠ, dr. Simon Slokan, glavni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport ter dr. Robert Šumi, predsednik Komisije, predstavili vsebinska izhodišča projekta, ki je dolgoročno naravnan in se bo predvidoma izvajal vsaj 15 let.

MIZŠ, Zavod za šolstvo, Filozofska in Pedagoška fakulteta ter Komisija pa so sklenili tudi dogovor o sodelovanju pri izvedbi omenjenega projekta in s tem izkazali zavezanost za njegovo uspešno izvedbo.

Celoten dogodek je na ogled na portalu YouTube.

Spletni dogodek o pomenu izogibanja nasprotju interesov

Nasprotje interesov, navzkrižje interesov, konflikt interesov: besedne zveze, ki jih pogosto zasledimo tako v medijskem prostoru kot v strokovnem diskurzu in opisujejo okoliščine, pri katerih trčita javni in zasebni interes. Je v državi z dvomilijonskim prebivalstvom sploh mogoče javne naloge opravljati nepristransko in objektivno ter v celoti preprečiti nastanek nasprotja interesov? Ali uradne osebe ustrezno poznajo institut nasprotja interesov, ki so se mu dolžne izogibati? Lahko o nasprotju interesov res govorimo vedno, ko “nekdo pozna nekoga”, o katerem odloča? Kako do boljšega upravljanja tveganj za nastanek nasprotja interesov, ki je po oceni Komisije za preprečevanje korupcije ključno za delovanje pravne države ter za zaupanje v demokratične institucije, v transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v javnih zadevah ter razpolaganja z javnimi sredstvi? V zvezi s temi in drugimi vprašanji smo na Komisiji v okviru Tedna boja proti korupciji organizirali spletno okroglo mizo.
 
Sogovorniki – Gorazd Podbevšek, predsednik Združenja nadzornikov Slovenije, prof. dr. Bojan Dobovšek, redni profesor Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Občine Pivka, mag. Miha Kerin, samostojni pravni svetovalec v Slovenskem državnem holdingu, ter Simon Savski, namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije – so z moderatorko Katjo Mihelič Sušnik,
vodjo Službe za nadzor in preiskave na Komisiji za preprečevanje korupcije, tako razpravljali o pomena nasprotja interesov in njegovega preprečevanja oziroma omejevanja, o različnih zakonskih omejitev, ki urejajo ta institut, o spoštovanju dolžnosti izogibanja nasprotju interesov na lokalni ravni, o različnih kršitvah v praksi, ki jih zaznavata Komisija in SDH, in o tem, ali je to, da smo majhen narod, kjer vsakdo pozna vsakogar, res izgovor za pogoste kršitve nasprotja interesov.
 
Celotna okrogla miza je na ogled na portalu Youtube.

Podpis dogovora o sodelovanju s Fakulteto za varnostne vede

Ker imata Komisija za preprečevanje korupcije in Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru skupni interes pri proučevanju in analiziranju boja proti korupciji v slovenskem in mednarodnem prostoru, sta se predsednik Komisije dr. Robert Šumi in dekan fakultete dr. Andrej Sotlar s podpisom dogovora, ki je bil izveden ob robu Tedna boja proti korupciji, zavezala k sodelovanju tako na operativnem kot akademskem področju ter drugih področjih boja proti korupciji. V okviru tega bosta instituciji sodelovali pri izmenjavi podatkov, pri izvedbi projektov, študij in raziskav, pri izvedbi študijskih programov in usposabljanj ter na drugih področjih, ki so pomembni za preprečevanje korupcije in krepitev integritete v družbi.

Poslanica predsednika Komisije

“Korupcija je bila in ostaja resen problem naše družbe. Pri njenem omejevanju oziroma odpravljanju smo lahko uspešni le, če k temu pritegnemo čim širši krog akterjev. Posameznik ali posamezen organ v boju zoper dejanja, ki so vpletena v pore delovanja družbe, pač sam ne more zmagati. Komisija pri tem seveda opravlja pomembno delo – ne le z obravnavo konkretnih dejanj, ki niso v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, pač pa tudi ali predvsem z izobraževanjem, usposabljanjem in ozaveščanjem, odkrivanjem korupcijskih tveganj in dajanjem priporočil pristojnim organom, kako ta tveganja odpraviti. Naš cilj namreč mora biti ustvariti tak sistem, ki bo odklonska dejanja, ki jih lahko označimo bodisi za koruptivna bodisi za neintegritetna ali neetična, dopuščal v čim manjši meri,” je v poslanici ob mednarodnemu dnevu boja proti korupciji zapisal predsednik Komisije Boris Štefanec. Celotno poslanico lahko preberete tukaj.

Okrogla miza o političnem kadrovanju

Komisija za preprečevanje korupcije je gostila okroglo mizo na temo Politični vplivi v postopkih kadrovanj v družbah v državni lasti.
 
Kot je uvodoma povedal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec, je burno dogajanje na področju kadrovanj v družbah s kapitalsko naložbo države v minuli jeseni le potrditev, da je to področje v Sloveniji zelo problematično in poudaril, da si je treba zato prizadevati k izboljšanju praks na tem področju.
 

Uvodni nagovor na dogodku sta podala tudi Varuh človekovih pravic Peter Svetina in predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel. »Korupcija poglablja nezaupanje v vse tri veje oblasti, krha temelje demokracije, pravne države in ogroža človekove pravice,« je izpostavil Varuh človekovih pravic Peter Svetina in opozoril na vpliv koruptivnih ravnanj na pravice posameznika, kot so pravica do enake obravnave ali pravica do enakega varstva, lahko je onemogočeno uveljavljanje zakonitih interesov posameznika in njegove druge pravice.

Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je poudaril, da se Računsko sodišče zaveda pomena vprašanj korporativnega upravljanja, vdora politike, racionalnosti poslovanja družb v državni lasti oziroma v lasti lokalnih skupnosti in da bdi nad potmi javnega denarja, tako z vidika izvajanja posameznih revizij kot z vidika svetovalne dejavnosti.

Govorci na okrogli mizi so pozvali k večji transparentnosti. »Danes imamo več razpršenih centrov odločanja, način odločanja pa je enak kot v preteklosti. Spremenila se je le senzibilnost družbe za takšna odločanje,« je menil dr. Bogomir Kovač, redni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti. S tem se je strinjal Boris Štefanec in izpostavil, da so pravni standardi na tem področju izoblikovani, da pa so jih tisti, ki odločajo, sposobni zaobiti.

Gorazd Podbevšek, pravnik, specializiran za korporacijsko pravo in korporativno upravljanje, član Upravnega odbora in predsednik Strokovnega sveta pri Združenju nadzornikov Slovenije, je poudaril, da pasivna drža pri zaznavanju političnih pritiskov ni dobra: »Če bi se v vsaj 10 odstotkih primerov take pritiske prijavljalo, bi jih bilo veliko manj.«

Državni sekretar na Ministrstvu za finance Metod Dragonja se je strinjal, da se menjave vodstvenih kadrov dogajajo in da »je prav, da so, predvsem če so izredne, vezane na dobro utemeljene razloge. Imamo še veliko prostora za izboljšave, a menim, da se je v obdobju tranzicije kvaliteta korporativnega upravljanja izboljšala in da smo na dobri poti, da se vpliv politike na kadrovanja zmanjša oziroma zminimizira.«

Govorci so se dotaknili tudi politike prejemkov, ki ovira pridobivanje najboljših kadrov na vodstvene položaje. »Lahovnikov zakon je demagoški. Dobri manegerji se sploh nočejo spustiti v državna podjetja, ker se menjajo na vsakih nekaj mesecev,« je izpostavil Goran Novković, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov.

Pomembna je predvsem integriteta posameznika, so se strinjali sogovorniki. »Pri uresničevanju vizije družbe z ničelno stopnjo tolerance, h kateri želimo in moramo stremeti, je posameznik tisti, ki bi lahko – in bi pravzaprav moral – izraziti nesprejemanje deviantnih ravnanj,« je ob zaključku okrogle mize poudaril Boris Štefanec.

Spoznavanje integritete v vrtcih skozi igro in sliko – razstava izdelkov

Ob robu okrogle mize o političnem kadrovanju je bila na ogled razstava izdelkov, ki so jih otroci v vrtcih ustvarili v okviru projekta Spoznavanje integritete v vrtcih skozi igro in sliko. Gre za projekt, ki ga komisija izvaja v okviru svoje preventivne vloge, v okviru njega pa otroci pri obravnavanju slikanice Polomljena kočija skozi kreativno izražanje preučujejo koncept prav/narobe. Natečaj je na podlagi dobrih izkušenj vrtcev postal redna aktivnost in je izveden vsako jesen z zaključkom ob Tednu boja proti korupciji. Letos je pri natečaju sodelovalo 27 vrtcev.

Poslanica predsednika Komisije

“Želimo in prizadevamo si, da bi slogan Komisije za preprečevanje korupcije, želimo – Integriteta, odgovornost, vladavina prava – postal vodilo vsakega posameznika. Le z visoko integritetno držo lahko širimo etično delovanje javnega sektorja in krepimo zaupanje v institucije javnega sektorja,” je v tradicionalni poslanici zapisal predsednik Komisije Boris Štefanec. Celotno poslanico lahko preberete tukaj


Posvet na temo zdravstva v Državnem svetu RS

Komisija je v okviru Tedna boja proti korupciji danes v dvorani Državnega sveta RS pripravila posvet z naslovom ˝Vpliv politike na vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov (JZZ) v Republiki Sloveniji˝.     

Po pozdravnem nagovoru predsednika Državnega sveta RS Alojza Kovšce in predsednika komisije Borisa Štefaneca so v okviru posveta  razpravljali minister za zdravje Samo Fakin, direktor Splošne bolnišnice Izola mag. Radivoj Nardin, bivša strokovna direktorica UKC Ljubljana prof. dr. Marija Pfeifer, Lučka Böhm, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za varnost in zdravje pri delu, mag. Tomaž Glažar, bivši predsednik sveta UKC in namestnik predsednika komisije dr. Igor Lamberger. Posvet je povezovala predstavnica komisije Katja Mihelič Sušnik, Vodja Službe za nadzor in preiskave.

Razpravljavci so se strinjali, da so pritiski politike pri vodenju in upravljanju  JZZ v Sloveniji  prisotni, pri iskanju rešitev za omejitev tovrstnih pritiskov pa so odgovor iskali predvsem v oblikovanju kakovostnega kadra, ki bi zasedel poslovodna mesta ter mesta članov svetov JZZ. Pri tem so podali pobudo, da bi se zdravstvo obravnavalo kot gospodarska dejavnost, kar bi lahko prineslo tako boljše plačilo vodstvenih kadrov in posledično bolj kakovosten kader kot tudi prevzemanje odgovornosti. Med posvetom je bila jasno izražena tudi
potreba po razvoju sistemskega pristopa k izobraževanju vodstvenih kadrov v zdravstvu ter potreba po transparentnem vodenju izbirnih postopkov kadrov za ključna delovna mesta v zdravstvu. Pri tem naj se kriteriji za izbiro tekom razpisov ne bi spreminjali, izražena pa je bila tudi potreba po dokazovanju izpolnjevanja predpisanih pogojev.

Fotografije in posnetek posveta so na voljo na spletni strani Državnega sveta RS.

Strokovno usposabljanje za novinarje

Komisija je Teden boja proti korupciji začela v svojih prostorih s tiskovno konferenco, ki ji je sledilo usposabljanje, namenjeno novinarski srenji. Udeleženci usposabljanja se bodo seznanili s potekom postopka pred komisijo ter z institutoma lobiranja in nasprotja interesov. Omenjena instituta je komisija identificirala kot dva od pomembnih institutov, ki v javnosti še vedno povzročata nemalo nejasnosti. Komisija meni, da mediji v boju proti korupciji in njenem preprečevanju opravljajo izjemno pomembno nalogo in jim tako želi pomagati pri razumevanju kompleksnih konceptov, ki jih uporablja pri svojem delovanju. S tem želi omogočiti še bolj kakovostno novinarsko poročanje o problematiki, ki jo obravnava, ter učinkovitejše sodelovanje z mediji v preprečevanju korupcije in boju proti njej.

Film in razstava v Slovenski kinoteki

Zaključni dogodek Tedna boja proti korupciji je bil namenjen predvsem ustvarjalnemu natečaju, ki ga je komisija ponovno pripravila za najmlajše. Tako se je kar 29 vrtcev odzvalo na poziv komisije k ustvarjanju izdelkov na temo »Spoznavanje integritete v vrtcih skozi igro in sliko«. Ob tej priložnosti je bila v Slovenski kinoteki na ogled razstava, v okviru katere so otroci ustvarjali predvsem na podlagi zgodbe iz slikanice »Polomljena kočija«. Slikanico je lani komisija pripravila prav v želji, da že najmlajšim predstavi idejo ter pomembnost razlikovanja med prav in narobe. S tovrstnimi natečaji si komisija na preventivni ravni prizadeva h gradnji bolj integritetne družbe prihodnosti.

Poleg razstave smo si v okviru včerajšnjega dogodka ogledali tudi prav posebno risanko, ki so jo v sodelovanje z Delavskim domom Trbovlje ustvarili v Vrtcu Trbovlje. Pri tem velja poudariti, da je bila pri izdelavi tega izdelka v ospredju prav aktivna vloga otrok, saj so sami izdelali like, skrbeli za njihovo  premikanje, izvedli dialoge, osvetlitev in snemanje.

Teden boja proti korupciji je zaokrožil film Ivan, ki ne predstavlja le izvrstnega izdelka slovenske filmske produkcije, temveč nudi tudi vpogled v dinamiko s korupcijo prepredene družbe, kakršne si ne želimo.

Fotografije dogodka si lahko ogledate tukaj.

Teden boja proti korupciji je potekal med 11. in 15. decembrom. Začel se je 11. decembra z dopoldansko novinarsko konferenco, ki ji je popoldne sledil tradicionalni filmsko obarvan dogodek Film proti korupciji v Slovenski kinoteki. Dogodek je z nagovorom otvoril predsednik Komisije Boris Štefanec, sledila pa je slavnostna podelitev priznanj sodelujočim v dveh ustvarjalnih natečajih Komisije ter otvoritev razstav izdelkov udeležencev obeh natečajev. V okviru prvega natečaja so otroci iz kar 40 slovenskih vrtcev ustvarjali na osnovi otroške slikanice Polomljena kočija, ki jo je lani izdala Komisija in otrokom želi približati idejo integritete. Drugi natečaj je bil osredotočen na fotografsko obeležitev ideje korupcije skozi oči neprofesionalnih fotografov. V večernem delu dogodka je sledila projekcija filma Pijani od oblasti, ki na osnovi resničnih dogodkov predstavi vpogled v konkretno korupcijsko afero in boj posameznice proti gospodarsko-politični »hobotnici«.

Teden boja proti korupciji je potekal od ponedeljka, 12. decembra, do sobote, 17. decembra 2016. Z njim želi Komisija opozoriti na problematiko spodbujanja integritete v družbi in izpostaviti pomembnost boja proti korupciji ter osveščati o problematiki, pred katero si prepogosto zatiskamo oči.

Začetek dogodkov smo v prostorih Komisije obeležili z novinarsko konferenco v ponedeljek, 12. decembra. Konferenci sta sledili predavanji na temo Erarja, računalniške aplikacije, ki je pol leta pred tem nadomestila dobro uveljavljeni Supervizor. Predavanji sta potekali v prostorih Komisije, namenjeni pa sta bili novinarjem in širši zainteresirani javnosti. Osredotočeni sta bili na uporabniško izkušnjo, sodelujočim pa je bila ponujena možnost za konkretna vprašanja vezana na uporabo Erarja.


Filmski festival “Film proti korupciji”

Dogajanje se je zvečer preselilo v Slovensko kinoteko, kjer je z nagovorom predsednika Komisije Borisa Štefaneca in slavnostnim zaključkom filmskega natečaja za osnovnošolce sledila otvoritev 3. filmskega festivala »Film proti korupciji«.

Predsednik Komisije Boris Štefanec je v svojem nagovoru med drugim opozoril, da korupcija niso zgolj “modre kuverte”, ampak vsesplošno prisoten problem na vseh ravneh družbe, ki se pojavlja v neštetih, lahko mnogo manj oprijemljivih in opaznih oblikah. Opozoril je, da vsa odgovornost ne pada zgolj na ramena Komisije za preprečevanje korupcije in drugih podobnih organizacij, ampak odgovornost nosimo vsi ljudje. Tudi v ta namen ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji zagovorniki boja proti korupciji po vsem svetu ta dan obeležujemo z raznimi aktivnostmi z namenom ozaveščati in vključiti širšo javnost v učinkovitejši boj proti korupciji. Za konec je še poudaril, da na Komisiji že vrsto let ugotavljamo, da mora biti učinkovit boj proti korupciji osredotočen v pomembni meri tudi na preventivne dejavnosti, s katerimi krepimo integriteto posameznikov in institucij: “Ker se zavedamo, da je preprečevanje korupcije pomemben dejavnik boja proti korupciji, saj se na dolgi rok le z aktivnostmi za preprečevanje korupcije dejansko vzpostavi ničelna toleranca družbe do koruptivnih ravnanj, so pri nas tako izjemnega pomena tudi preventivne akcije, ki jih vsako leto izvajamo skupaj s šolami.”

To je bil sicer že tretji festival protikorupcijskega filma, ki ga je Komisija pripravila v sodelovanju s Slovensko kinoteko. Tokrat so si gledalci lahko ogledali pet skrbno izbranih filmov, ki vsak na svoj način nazorno in raznoliko predstavljajo problematiko vezano na pojma korupcije in integritete. Festival se je začel s projekcijo filma »Bob Roberts«, ki s pomočjo politične satire prikaže volilno kampanjo desničarskega kandidata, se osredotoča na idejo vsemogočnosti medijev v sodobnem političnem življenju in morda tudi neprijetno preseneti s svojo aktualnostjo.

Dogodki te vrste na relativno mehak, a učinkovit način osveščajo in spodbujajo ne le razmislek o problemu korupcije, temveč tudi njeno zaznavanje, opozarjajo na korupcijo kot na vse preveč razširjen in včasih celo sprejet problem, ki si ga za dobro družbe kot celote in s tem vsakega posameznika moramo prizadevati zamejiti, zajeziti (in izničiti).


Okrogla miza “Zaščita prijaviteljev v Sloveniji – učinkovito orodje ali utvara?”

V torek, 13. decembra, je v Kinoteki potekala okrogla miza na temo v zadnjem času še posebej priljubljene tematike žvižgačev. Okrogla miza »Zaščita prijaviteljev v Sloveniji – učinkovito orodje ali utvara?« si je prizadevala predstaviti koristi vzpostavitve sistemov anonimnega poročanja in zaščite prijaviteljev ter možnosti zaščite za prijavitelje v Sloveniji in možnosti za izboljšave na tem področju, pri čemer so bile pod drobnogled vzete tudi tuje prakse. Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki Transparency International Slovenije, Evropskega inštituta za skladnost in etiko poslovanja, Slovenskega državnega holdinga, Steklarne Hrastnik ter Komisije za preprečevanje korupcije.

Okrogli mizi je sledila projekcija enega novejših in bolj izpostavljenih filmov na to temo – »Snowden«, Oliverja Stonea. V sredo, 14. decembra, je bila projekcija Herzogovega filma Pokvarjeni poročnik: New Orleans z odličnim Nicholasom Cageom v glavni vlogi, v petek, 16. decembra pa je sledila izjemna filmska epopeja »Prerok«, v soboto se je filmski festival in s tem tudi Teden boja proti korupciji ob 20.uri zaključil z vpogledom v svet italijanske mafije v podobah filma “Gomora”.


Zaključna slovesnost ustvarjalnega natečaja »Posnemi filmček, zatri korupcijo« za osnovnošolce

V okviru otvoritve filmskega festivala »Film proti korupciji« je Komisija pripravila tudi zaključno slovesnost ustvarjalnega natečaja »Posnemi filmček, zatri korupcijo«, s katerim je Komisija osnovnošolce pozvala k snemanju kratkih video filmov, ki predstavljajo njihovo podobo korupcije.

Komisija je v okviru natečaja prejela 16 filmov, posebna natečajna komisija, ki so jo sestavljali režiser in filmski pedagog Boštjan Vrhovec, dijakinja Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Lana Bregar in predstavnica Komisije za preprečevanje korupcije Sonja Jelen, pa je izbrala pet najboljših. Za nagrado so avtorji izbranih filmov z dijaki in profesorji na slovenskih medijskih šolah, ki sodelujejo pri natečaju najboljših petih filmov s profesorji na eni izmed slovenskih medijskih srednjih šol, ki so sodelovale pri natečaju, svoj film profesionalno posneli še enkrat, izdelki pa so tudi javno objavljeni. Filmi, ki so prispeli na natečaj, so bili v ponedeljek, 12. decembra, in v torek, 13. decembra, na ogled na dveh računalnikih v preddverju Kinoteke.


Zaključek natečaja Spoznavanje integritete v vrtcih skozi igro in sliko za najmlajše

Tekom Tedna boja proti korupciji so bili v preddverju Kinoteke razstavljeni tudi nekateri izdelki najmlajših, ki jih je letos komisija v okviru natečaja »Spoznavanje integritete skozi igro in sliko« seznanjala s konceptom integritete. Projekt predstavlja nadaljevanje lanskoletnega pilotnega projekta, ki ga je komisija izpeljala v vrtcu v Žalcu, temelji pa na zgodbi z ilustracijami, s katero je poskušala Komisija vzbuditi razmišljanje otrok o »prav« in »narobe« na primeru, ki odraža neintegritetno ravnanje in njegove posledice.

Na ustvarjalni natečaj se je prijavilo sedem vrtcev in skupnosti vrtcev, poleg javne predstavitve nekaterih izdelkov v Kinoteki pa je Komisija v sodelujočih vrtcih izpeljala tudi kratke zaključne dogodke, v katerih se je zahvalila sodelujočim za trud in prizadevnost pri ozaveščanju in vzgoji najmlajših o integriteti.

Okrogla miza ob dnevu boja proti korupciji: »Premoženje občin – stičišče korupcijskih tveganj«

Komisija za preprečevanje korupcije je leta 2015 ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji pripravila okroglo mizo z naslovom »Premoženje občin – stičišče korupcijskih tveganj« in predstavila analizo podatkov iz načrtov integritete slovenskih občin, ki jih je Komisija primerjala s podatki iz lastne baze obravnavanih primerov v zvezi z občinami.

Na okrogli mizi so sodelovali mag. Mojca Planinšek, vrhovna državna revizorka Računskega sodišča RS, Marjan Šarec, župan Občine Kamnik, Leo Kremžar, župan Občine Miklavž na Dravskem polju in predstavnik Skupnosti občin Slovenije, dr. Bojan Dobovšek, poslanec Državnega zbora RS, Senka Šifkovič Vrbica, predstavnica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Simon Dreven, generalni sekretar Združenja lobistov Slovenije, in Boris Štefanec, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije.

Ključna tveganja, zaznana z analizo korupcijskih tveganj v slovenskih občinah, so predvsem s področij izvajanja javnih naročil, neizogibanja nasprotju interesov, neupoštevanja omejitev poslovanja, neprijavljanja lobističnih stikov ter neustreznega upravljanja z nepremičninami in drugim premoženjem.

Ugotovljena tveganja občin se skladajo s kršitvami v prijavah

Komisija je v analizi opredelila korupcijska tveganja in tveganja za kršitev integritete v občinah ter podala priporočila glede upravljanja identificiranih tveganj. Podatke je črpala iz dveh virov: prvi vir so bili zapisi v registrih tveganj (sestavnih delov načrtov integritete), ki so jih izpolnile občine same in v katerih so navedle tveganja, ki jih pri sebi zaznavajo, drugi vir pa so bili podatki iz prijav, posredovanih komisiji, ki so navajale domnevne nepravilnosti v občinah. Podatke iz registrov tveganj o identificiranih korupcijskih tveganjih v občinah je nato komisija primerjala s svojimi podatki glede prejetih prijav v obdobju 2011-2014.

Najbolj tvegana so javna naročila

Na podlagi prejetih načrtov integritete občin se je kot najbolj problematično tveganje s področja delovanja občin izkazalo nedovoljeno sprejemanje daril, sledijo javna naročila in nato neupoštevanje nasprotja interesov. Pri analizi korupcijskih tveganj na podlagi prejetih prijav pa so na prvem mestu javna naročila in javni razpisi, sledi razpolaganje z javnimi sredstvi in (neupravičeno) izboljšanje položaja eni stranki. Komisija je vsa izpostavljena področja z visokim tveganjem razdelala in predlagala ukrepe za omejitev posameznega tveganja.

Občine niso zaznale tveganj pri zaposlovanju

Pomembno razliko pa je komisija zaznala pri primerjavi prejetih prijav z identificiranimi tveganji v občinah na področju zaposlovanju. Medtem ko tega tveganja v občinah skoraj ni zaznati, saj ni uvrščeno med tveganja, ki se pojavijo v vsaj 3 odstotkih zapisov, pa prejete prijave na komisijo (zaradi suma nasprotja interesov) nakazujejo, da bi lahko tudi pri postopkih zaposlovanja obstajala korupcijska tveganja oziroma tveganja kršitve integritete. Ne gre zanemariti dejstva, da je na sporna zaposlovanja v občinah komisija tudi že javno opozorila, kar bi moral biti pomemben signal občinam, da to tveganje zaznajo kot pomembno. To posebej velja za majhne občine, kjer je verjetnost za nastanek okoliščin nasprotja interesov pri zaposlitvenih postopkih še toliko večja.

Poziv Komisije odgovornim k ukrepanju

Komisija je na podlagi ugotovitev analize pozvala določene skupine in nosilce pooblastil ter predvsem odgovorne v občinah, da morajo pričeti z izvajanjem proaktivnega upravljanja vseh, ne le korupcijskih tveganj, ki jim je njihova organizacija izpostavljena. Posebna omemba in pozornost je bila namenjena tudi nadzornim organom posameznih področij, ki morajo biti odzivni in pri opravljanju svojih nalog ter uveljavljanju svojih pooblastil ažurni.

Do vsebine poročila o izvedeni analizi lahko dostopate na tej povezavi.

Teden boja proti korupciji – moč preventive

Komisija za preprečevanje korupcije je ob deseti obletnici ustanovitve v začetku oktobra 2014 pripravila prvi Teden boja proti korupciji (TBK) z odločnim sloganom: PROTI KORUPCIJI!

1. oktobra 2014 je minilo 10 let od ustanovitve Komisije za preprečevanje korupcije, minevalo pa je tudi 13 let od začetka organiziranega boja proti korupciji (leta 2001 je bil ustanovljen Urad Republike Slovenije za preprečevanje korupcije, predhodnik KPK). Ob tem jubileju je Komisija pripravila prvi Teden boja proti korupciji (TBK).

Namen TBK je okrepiti preventivo na področju boja proti korupciji ter prebivalke in prebivalce Slovenije opozoriti na uničujoče posledice, ki jih ima korupcija na kakovost naših življenj ter na celotno državo in družbo.

Teden boja proti korupciji je pomenil le začetek v vrsti številnih preventivnih in izobraževalnih dogodkov, ki so se nadaljevali v drugi polovici decembra, ko je Komisija v sodelovanju s Slovensko kinoteko pripravila prvi Festival protikorupcijskega filma (FPF), v okviru katerega je bilo predvajanih 12 (proti)korupcijsko obarvanih domačih in tujih filmov.

Prvi teden boja proti korupciji

V prvem tednu oktobra so se v okviru TBK zvrstili številni dogodki kot so Dan odprtih vrat Komisije, delavnica Supervizor za novinarje in posvet »10 let KPK – kje smo in kam naprej«, na katerem so med drugim sodelovali tudi nekdanji predstojniki Komisije. Tednu boja proti korupciji pa se je z razstavami in dogodki pod skupnim imenom “S knjigo proti korupciji” pridružilo tudi več slovenskih knjižnic.

Drugi sklop dogodkov v okviru TBK se je odvil okoli 9. decembra, Mednarodnega dneva boja proti korupciji.


Festival protikorupcijskega filma

16. do 30. 12. 2014, Slovenska kinoteka – Festival protikorupcijskega filma

Festival je potekal od 16. do 30. decembra 2014 v Slovenski kinoteki. V času festivala je bilo predvajanih 12 filmov na temo korupcije in boja proti korupciji. Ob nekaterih filmih je Komisija pripravila tudi posvete in predavanja, povezana z vsebino predvajanih filmov.

Festival se je začel z nemim filmom Denar (L’argent). Za glasbeno spremljavo je poskrbel Andrej Goričar na klavirju. Sledili so filmi Prebujena vest (The Insider), Svet stav, Podtikanje (The Set-up), Temni angeli usode, L.A. zaupno (L.A. Confidential), Lahko noč in srečno (Good Night and Good Luck), Mesto greha (Sin City), Hvala, ker kadite (Thank You for Smoking), Pasji dnevi (Wag the Dog), Pijani od oblasti (L’ivresse du pouvoir) in Nedotakljivi (The Untouchables).


Dogodki v sklopu Tedna boja proti korupciji

Poslanica predsednika Komisije Borisa Štefaneca ob 10. obletnici Komisije

Poslanico lahko preberete tukaj.


Delavnica Supervizor za novinarje

Z namenom transparentnega in kakovostnega obveščanja javnosti o temah korupcije je Komisija v okviru “Tedna boja proti korupciji” za novinarje pripravila izobraževalno delavnico o Supervizorju – spletni aplikaciji za spremljanje izdatkov javnih institucij. Da je bil izbor delavnice pravi se je odrazilo tudi v številu novinarjev, ki so se delavnice udeležili, ter živahna debata, ki se je razvila tekom delavnice. Komisija upa, da je z delavnico dodatno pripomogla k boljšemu razumevanju ter interpretaciji podatkov, ki jih Supervizor prikazuje, ter s tem omogočila novinarjem boljše preiskovalno delo.


Dan odprtih vrat KPK

Petek, 3. 10. 2014, ob 14. uri, Dvorana Komisije, Dunajska cesta 58, Ljubljana

Komisija za preprečevanje korupcije je prvič odprla svoja vrata vsem ljudem. To je bila priložnost, da Komisija najširši javnosti odgovori na povsem preprosta, pa tudi bolj strokovna vprašanja s področja našega dela na področju boja proti korupciji.


Posvet: 10 let Komisije za preprečevanje korupcije – kje smo in kam naprej?

Torek, 7. 10. 2014, ob 18. uri, Dvorana hotela Slon, Ljubljana

Ob 10. obletnici je Komisija za preprečevanje korupcije pripravila prvi Teden boja proti korupciji (TBK). Osrednja prireditev tedna je bila okrogla miza z naslovom “10 let Komisije za preprečevanje korupcije – kje smo in kam naprej?”. Povezovala jo je Nataša Pirc Musar. Na okrogli mizi so kot udeleženci sodelovali: Boštjan Penko, Drago Kos, dr. Erik Brecelj, mag. Bećir Kečanović, dr. Ali Žerdin in Boris Štefanec.

Častni govorec ob jubileju Komisije je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je tudi častni pokrovitelj Tedna boja proti korupciji. Pahor je poudaril pomen strokovnega in političnega soglasja o tem, kakšne naloge in pristojnosti naj Komisija ohrani ali celo okrepi. Celoten govor predsednika republike si lahko preberete TU.

Oglejte si utrinke posveta:

Video predvajalnik

 
 
00:00
 
01:30
 
 
 

Video predvajalnik

 
 
00:00
 
14:33
 
 
 

Video predvajalnik

 
 
00:00
 
12:48
 
 
 


S knjigo proti korupciji

Ves oktober (1. 10. – 31. 10. 2014), knjižnice po Sloveniji

Aktivnostim v okviru Tedna boja proti korupciji se je pridružilo tudi Združenje slovenskih splošnih knjižnic. Številne knjižnice po Sloveniji so v času od 1. do 31. oktobra pripravile razstavo izbora knjižnih del s področja boja proti korupciji. Po nekaterih knjižnicah pa so pripravili tudi predavanja in posvete.


Mednarodni dan boja proti korupciji – 9. december

Mednarodni dan boja proti korupciji smo obeležili z različnimi dogodki, namenjenimi predvsem strokovni javnosti.

  • 25. 11. 2014 ob 17. uri, Dom II. slovenskega tabora Žalec: Zaključna prireditev projekta z Vrtcem Žalec je prva v sklopu preventivnih aktivnosti komisije ob mednarodnem dnevu korupcije, ki ga vsako leto obeležujemo 9. decembra.
  • 1. 12. 2014, City hotel Ljubljana, od 9. do 18. ure: Na regionalni konferenci o boju proti korupciji v medijskih sistemih v državah jugo-vzhodne Evrope z naslovom ‘Integriteta medijev’, ki jo organizira Mirovni inštitut, je Komisija predstavila uporabnost aplikacije za nadzor javnih financ Supervizor. Otvoritveni nagovor je imela Alma Sedlar, takrat aktualna namestnica predsednika Komisije.
  • 8. 12. 2014, od 14. do 16. ure: V sodelovanju z Ekonomsko fakulteto in Gospodarsko zbornico Slovenije ter pod častnim pokroviteljstvom Veleposlaništva Velike Britanije je Komisija organizirala predstavitev raziskave in okroglo mizo z naslovom ‘Država (ne)odgovorna lastnica’. Predstavitev raziskave in okroglo mizo je bila 8. decembra 2014 v dvorani A na Gospodarski zbornici Slovenije
  • 11. 12. 2014, Fakulteta za družbene vede: Komisija je kot partner sodelovala pri projektu Ministrstva za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti – Vključi Vse. Na dogodku je zbrane pozdravila Alma Sedlar, takrat aktualna namestnica predsednika Komisije. Predstavljena pa je bila tudi analiza z sistemsko oceno korupcijskih tveganj, vključno s klientelizmom pri zaposlovanju v javnem sektorju v obdobju menjave vlad za zadnje štiri menjave vlad in menjave županov od lokalnih volitev leta 2004 do danes.
  • 16. – 27. 12. 2014, Kinoteka: Niz dogodkov se je zaključil s prvim Festivalom protikorupcijskega filma, ki je potekal v Slovenski Kinoteki. V okviru festivala so predvajali 12 filmov s področja integritete in korupcije. Ob nekaterih filmih je Komisija pripravila tudi posvete in predavanja, povezana z vsebino predvajanih filmov. Program lahko pogledate tukaj.

Okrogla miza: »Država – (ne)odgovorna lastnica«

Več o dogodku lahko preberete tukaj.

Devetega decembra praznujemo mednarodni dan boja proti korupciji. Ker je bilo na temo korupcije v zadnjem letu veliko govora, se želimo letos osredotočiti na nujnost sodelovanja med državo in družbo za učinkovito omejevanje korupcije. Zato smo se odločili nastopiti skupaj z nekaterimi organizacijami zunaj javnega sektorja – Iniciativo Ethos, Združenjem Manager, Združenjem nadzornikov Slovenije in Društvom integriteta- Transparency International Slovenije, ki razvijajo in izvajajo protikorupcijske aktivnosti na svojih področjih dela, v upanju, da se nam naslednje leto na taki predstavitvi pridruži še kakšna organizacija oziroma, da bodo obstoječe predstavile dodatne izvedene protikorupcijske programe in aktivnosti.

V izjavi za javnost smo omenjene organizacije zapisale:

Vsem v Sloveniji je danes jasno, da korupcija predstavlja enega večjih izzivov družbe. Korupcija povzroča škodo na gospodarstvu, javnih sredstvih v zdravstvu, sociali, šolstvu, pri dostopu do javnih virov in ruši pravni red. Ni je raziskave, tudi mednarodne ne, ki bi kazala pozitiven trend omejevanja korupcije v Sloveniji.

To je problem, ki ga ne morejo preseči zgolj samostojni državni organi. Problem Slovenije niso toliko ekscesni posamični koruptivni primeri, ki se vsake toliko pojavijo v javnosti, temveč samo stanje duha družbe ter strukturna korupcija. Za učinkovito odpravo korupcije je potrebno partnerstvo med protikorupcijskimi ukrepi državnih organov in spremembami v družbi. Tega pa zgolj ‘od zunaj’ z aktivnostmi državnih organov ni moč izkoreniniti. Slednje bodo nastopile in bodo vidne le, če bo odločitev zanje dozorela v glavi vsakega posameznega politika, gospodarstvenika, javnega uslužbenca, funkcionarja in prebivalca Slovenije. Da pa bi prišlo tudi do spremembe stanja duha družbe, morajo odločitvi za spremembe slediti konkretna etično naravnana ravnanja posameznikov, podjetij in institucij.

Izjava za javnost – Dan boja proti korupciji 2013

V letu 2012 je mednarodni dan boja proti korupciji minil v znamenju ponovnega spoznanja, da je problem korupcije v Sloveniji resen, realen in da je skrajni čas za ukrepanje, na kar je Komisija za preprečevanje korupcije opozarjala ob mnogih priložnostih.

Stanje je zaskrbljujoče – na to opozarjajo številne mednarodne raziskave na področju merjenja zaznav korupcije, med njimi Eurobarometer, kot tudi raziskava TI 2012 (Več: Odziv KPK na oceno TI 2012 – skrajni čas za ukrepanje). Prav tako razsežnost problema kažejo rezultati Raziskave o kakovosti gospodarskega in poslovnega okolja v RS v povezavi s sistemsko korupcijo, ki je nastala po naročilu komisije, njeni izsledki pa predstavljajo del Obdobnega poročila o delu KPK 2011–2012.

Živimo v državi z močno prisotno sistemsko – in korupcijo ustroja, predvsem na področju upravljanja s podjetji in bankami v večinski državni lasti ter pri javnem naročanju, hkrati pa v državi, kjer je bilo skozi desetletja prevzemanje in uveljavljanje kazenske, odškodninske, politične, moralne ter etične odgovornosti skoraj ničelno. Problem si torej lahko priznamo, ali pa še naprej vztrajamo na sedanji praksi, da v javnem, medijskem in političnem okolju pri razpravah o korupciji prevladujeta dve skrajnosti – na eni strani relativiziranje globine in širine problema ter osredotočanje zgolj na posamezne afere, na drugi strani pa posploševanje, da nič ne deluje, da se nič ne da in da so vsi enaki. Ali drugače – čas je za ukrepanje, in to na vseh ravneh.

Komisija je v okviru obeležitve mednarodnega dneva boja proti korupciji z različnimi dogodki opozorila na pomembnost aktivnega preprečevanja korupcije, pri čemer je bil poseben poudarek na dejavnostih osveščanja, preventive in zavedanja, da je most do manj koruptivne družbe tudi v vsakem od nas – v etičnem, odgovornem in integritetnem ravnanju.

V tej povezavi je Komisija v okviru pristojnosti pri spodbujanju javne etike, integritete, preprečevanja korupcije in krepitve pravne države izdala monografijo – zbirko prispevkov Javna etika in integriteta: Odgovornost za skupne vrednote.

Problem korupcije v Sloveniji je resen in realen

Mednarodni dan boja proti korupciji, 9. december, zaznamuje obletnico podpisa Konvencije Združenih narodov proti korupciji, prvega pravno zavezujočega instrumenta za boj proti korupciji, ki je bil podpisan 9. decembra 2003 v Meridi v Mehiki. Zagovorniki boja proti korupciji po vsem svetu ta dan obeležujejo z raznimi aktivnostmi z namenom osveščati in vključiti širšo javnost v učinkovitejši boj proti korupciji in goljufijam. Ob tej priložnosti Komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da je problem korupcije v Sloveniji resen in realen.

Korupcija ni vzrok, ampak posledica

V boju proti korupciji je pomembno vedeti, da korupcija ni vzrok, ampak predvsem posledica širših družbenih anomalij. Za nastanek korupcije morajo biti ustvarjeni sistemski pogoji, ki jo omogočajo, to so slaba regulativa, vodenje, nadzor in pomanjkanje odgovornosti. Pri tem je bistveno, da uspešna borba zoper korupcijo s kazenskim pravom ni mogoča. Kazensko pravo se namreč ne ukvarja z odpravljanjem vzrokov korupcije, temveč s sankcioniranjem tistih, ki storijo kazniva dejanja. Organi odkrivanja in pregona se ukvarjajo s pregonom kaznivih dejanj z elementi korupcije kot so jemanje in dajanje podkupnine, sprejemanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje, nedovoljeno sprejemanje in dajanje daril, zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic. Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič pravi: “Dejstvo je, da korupcija v Sloveniji predstavlja resen problem, ni produkt domišljije komisije ali javnomnenjskih anket nezadovoljnega ljudstva. Je realnost tranzicije in sistematičnega podcenjevanja pomena pravne države. Posledica tega je šibkost imunskega sistema države (nadzornih, regulatornih in pravosodnih institucij), ki ni bil vzpostavljen v meri, ki jo terja tržni ekonomski model.” Dodaja še, da na področju boja proti korupciji del politike, mnenjskih voditeljev in celo institucij tišči glavo v pesek glede globine tega problema in ne prevzema odgovornosti za njegovo omejevanje, ali pa ponuja poenostavljene rešitve.

Vodstvo Komisije je opozorilo: “Prelaganje odgovornosti za rešitev sedanjega stanja zgolj na klasične organe odkrivanja, pregona in sojenja (pri čemer je dejstvo, da tudi ti ne delujejo optimalno) je iluzorno, saj zanika stroko in dognanja zadnjih desetletji, ki jih zaobjema Konvencija Združenih narodov proti korupciji. Potrebno je odpravljati vzroke korupcije.” Leto 2011 je bilo na področju korupcije prelomno tudi za Evropsko unijo (EU). Evropska komisija je prvič objavila oceno, da tovrstna korupcija EU stane prek 120 milijard evrov letno ter priznala, da je sedanja finančna kriza tudi posledica neobvladovanja korupcijskih tveganj. Z letom 2012 postaja omejevanje korupcije prvič tudi ena od prioritet EU.

Korupcija niso zgolj “modre kuverte”

Gledanje na korupcijo zgolj kot na prejemanje ali dajanje podkupnine je preozko in preživeto. Slovenija ima dokaj majhen (čeprav ne zanemarljiv) problem s klasično administrativno korupcijo “modrih kuvert”. Pravi problem je sistemska korupcija, tesno povezana s šibko integriteto javnega sektorja, neobvladovanjem konfliktov interesov, pomanjkanjem prevzemanja odgovornost za svoja ravnanja ali opustitve (ne samo s strani politike, ampak tudi administracije), prenormiran (in kljub temu luknjičast) sistem javnega naročanja, netransparentno lobiranje in še vedno prekomerni vpliv politike ter ozkih interesnih skupin na upravljanje državnega premoženja.

Protikorupcijska zakonodaja za višanje integritete in odgovornosti

Nujna je sprememba mentalitete, predvsem pa manj lažne solidarnosti s prikrivanjem napak v javnem sektorju ter zavedanje, da je za omejevanje korupcije odgovoren vsak posamezni javni uslužbenec. Vrednote, ki jih iščemo in želimo, so odgovornost, enakopravnost, vestnost, vladavina prava, spoštovanje … z eno besedo integriteta. Osebna in poklicna. Prototip zaposlenega v javnem sektorju je človek z vsemi zgoraj omenjenimi vrlinami. Posameznik z integriteto.

Slovenski Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije prvine etike, odgovornosti in integritete predpisuje kot zapovedano ravnanje in vedenje. Protikorupcijska zakonodaja je – bolj kot vsaka druga – usmerjena v to, da zapoveduje, prepoveduje ali dovoljuje ravnanja in vedenja, ki so običajno zgolj predmet razpravljanj o morali in etiki. Zakonska ureditev je bila potrebna, ker je bilo preveč odklonov o družbeno sicer sprejetih načelih.

S posvetom o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru v počastitev mednarodnega dneva boja proti korupciji

V počastitev današnjega mednarodnega dneva boja proti korupciji je Komisija za preprečevanje korupcije organizirala Posvet o skupnih vrednotah in etiki v javnem prostoru, ki je potekal v dvorani Državnega sveta. Bistvo posveta je bilo spodbuditi širšo javnost k premisleku o skupnih vrednotah in načinih, kako s krepitvijo integritete ter družbene odgovornosti presegati razlike in nesoglasja, ki nas ovirajo na poti do blaginje ter družbene kohezivnosti. Dolgoročno posvet sledi cilju – na konceptu globalne etike in univerzalnega načela integritete, kakor je ta zasnovan v omenjeni konvenciji ter mednarodni etični infrastrukturi, v javnem sektorju zgraditi celovito platformo za krepitev odgovornosti do temeljnih vrednot posameznika, naravnega in socialnega okolja, vladavine prava ter pravne države.

V okviru obeležitve mednarodnega dneva boja proti korupciji je Komisija skupaj z Varuhinjo človekovih pravic in Greenpeace Slovenija organizirala okroglo mizo Korupcija kot grožnja človekovi pravici do zdravega okolja.

Pomakni se na vrh