Stališča do pojava korupcije v Sloveniji
- Stališče o korupciji v Sloveniji 2009
- Stališče o korupciji v Sloveniji 2008
- Stališče o korupciji v Sloveniji 2007
- Stališče o korupciji v Sloveniji 2006
- Stališče o korupciji v Sloveniji 2005
- Stališče o korupciji v Sloveniji 2004
- Stališče o korupciji v Sloveniji 2003
- Stališče o korupciji v Sloveniji 2002
Raziskava o gospodarskem in poslovnem okolju, poslovni etiki in neuradnih plačilih na Slovenskem
- Raziskava o gospodarskem in poslovnem okolju, poslovni etiki in neuradnih plačilih na Slovenskem 2009
- Raziskava o gospodarskem in poslovnem okolju, poslovni etiki in neuradnih plačilih na Slovenskem 2006
- Raziskava o gospodarskem in poslovnem okolju, poslovni etiki in neuradnih plačilih na Slovenskem 2006
- Raziskava o gospodarskem in poslovnem okolju, poslovni etiki in neuradnih plačilih na Slovenskem 2002
Pojav korupcije med novinarji
Eurobarometer o dojemanju notranje varnosti v EU
Indeks zaznave korupcije (CPI)
- CPI 2021 (na voljo le v angleškem jeziku)
- CPI 2020 (na voljo le v angleškem jeziku)
- CPI 2019 (na voljo le v angleškem jeziku)
- CPI 2018 (na voljo le v angleškem jeziku)
- CPI 2017 (na voljo le v angleškem jeziku)
- CPI 2016 (na voljo le v angleškem jeziku)
- CPI 2015 (na voljo le v angleškem jeziku)
- CPI 2014 (na voljo le v angleškem jeziku)
- CPI 2013 (na voljo le v angleškem jeziku)
- CPI 2012 (na voljo le v angleškem jeziku)
Leta 2012 se je Slovenija po indeksu zaznave korupcije(CPI) uvrstila na 37. mesto; dosegla je indeks 61 (rezultat »0« pomeni visoko koruptivnost države, rezultat »100« pa korupcijsko »zelo čisto« državo). Z vidika Slovenije govorimo torej o nadaljevanju trenda poslabšanja stanja na področju korupcije. Komisija na to opozarja ob mnogih priložnostih, med drugim ob lanskem merjenju TI, žal pa je opozorilo aktualno tudi ob aktualnih rezultatih in širšem dogajanju v Sloveniji – in sicer da sta problem in globina korupcije večja, kot smo si pripravljeni priznati, da gre za resen in realen problem ter da je skrajni čas za ukrepanje – na vseh ravneh.
Rezultati TI 2012 sovpadajo tudi z ugotovitvami komisije iz aktualnega Obdobnega poročila KPK 2011–2012, vključno z izsledki raziskave in analize gospodarskega ter poslovnega okolja v RS v luči sistemske korupcije, ki jo je prav tako izvedla komisija. Živimo v državi z močno prisotno sistemsko- in korupcijo ustroja, predvsem na področju upravljanja s podjetji in bankami v večinski državni lasti ter pri javnem naročanju, hkrati pa v državi, kjer je bilo skozi desetletja prevzemanje in uveljavljanje kazenske, odškodninske, politične, moralne ter etične odgovornosti skoraj ničelno. Problem si torej lahko priznamo, ali pa še naprej vztrajamo na sedanji praksi, da v javnem, medijskem in političnem okolju pri razpravah o korupciji prevladujeta dve skrajnosti – na eni strani relativiziranje globine in širine problema ter osredotočanje zgolj na posamezne afere, na drugi strani pa posploševanje, da nič ne deluje, da se nič ne da in da so vsi enaki.
- CPI 2011 (na voljo le v v angleškem jeziku)
Leta 2011 se je Slovenija uvrstila na 35. mesto (dosegla je indeks 5,9), leta 2010 pa je z indeksom 6,4 zasedla 27. mesto. Ob tem Komisija za preprečevanje korupcije poudarja, da smo v tem letu pristojne institucije in javnost argumentirano in tudi na podlagi analiz večkrat opozorili, da sta v Sloveniji problem in globina korupcije večja, kot smo si pripravljeni priznati. V letnem poročilu smo poudarili, da je bila Slovenija v preteklosti na mednarodnih lestvicah zaradi določenih metodoloških omejitev – predvsem na področjih merjenja sistemske korupcije – uvrščena mogoče celo previsoko. Padec za skoraj 10 mest v enem letu ni pokazatelj, da se je zgolj v enem letu stanje na tem področju tako poslabšalo, ampak ta ocena šele zdaj bolj realno prikazuje stanje, ki je v Sloveniji prisotno že desetletje in več.
Indeks nagnjenosti k dajanju podkupnin (BPI)
- BPI 2011 (na voljo le v angleškem jeziku)
Eurobarometer o korupciji
- Special Eurobarometer on Corruption 374 2011/2012 (na voljo le v angleškem jeziku) – raziskava izvedena v letu 2011, končno poročilo izdano leta 2012
- Special Eurobarometer on Corruption 497 2013/2014 – raziskava izvedena v letu 2013, končno poročilo izdano v letu 2014
- Special Eurobarometer on Corruption 470 2017/2017 (na voljo le v angleškem jeziku) – raziskava izvedena oktobra 2017, končno poročilo izdano decembra 2017
- Special Eurobarometer on Corruption 502 2019/2020 (na voljo le v angleškem jeziku) – raziskava izvedena decembra 2019, končno poročilo izdano junija 2020
Svetovni barometer korupcije
Na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije (Komisija) je dostopna letošnja ocena stanja korupcije, ki združuje več tujih in domačih raziskav in analiz ter kaže podobno sliko kot rezultati najnovejše raziskave Svetovni barometer korupcije 2013 nevladne organizacije Transparency International (TI). Oceno stanja korupcije je KPK v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) že posredovala Državnemu zboru RS.
Slovenija sodi med države, ki nima neobvladljivega problema s t. i. cestno korupcijo; povprečen prebivalec se redko sreča s situacijo, ko bi moral na primer policistu, javnemu uslužbencu, učitelju ali sodniku dati podkupnino. Paradoksalno pa je, da obenem sodimo v sam vrh po prepričanju ljudi o skorumpiranosti političnih strank in ujetosti države s strani ozkih interesnih skupin. Slovenija je tukaj v družbi držav kot so Grčija, Španija ali Italija in smo slabši ne samo od večine drugih tranzicijskih držav, ampak celo nekaterih držav v razvoju, s katerimi se sicer nočemo primerjati. In ko se bo kak politik ali komentator spotaknil ob to, da gre pri tokratni raziskavi za zgrešeno percepcijo ljudi in za prevelik negativizem glede sistemske korupcije v državi, je prav, da spomnimo na milijarde davkoplačevalskega denarja, ki so in še bodo poniknile v dokapitalizacije državnih bank, korupcijske rente in provizije v povezavi z državnimi podjetji ter v preplačane velike javne razpise – namesto da bi jih namenili za krepitev kvalitete javnega zdravstva, šolstva, boljšega poslovnega in življenjskega okolja.
Raziskava TI ponovno kaže – kar Komisija opozarja že nekaj let – da je problem korupcije v Sloveniji sistemski in da ima uničujoč vpliv na pravno in socialno državo. Zato rešitev ni samo v večji učinkovitosti organov odkrivanja in pregona ali pravosodja, ampak je potreben bistveno drugačen pristop k vladanju, mnogo več transparentnosti, integritete nosilcev politične oblasti, bolj pregledno financiranje političnih strank in drugačen odnos do državnega premoženja, ki ga politika pojmuje kot svoj plen. V tem pogledu bo prihajajoča privatizacija državnih podjetij in sanacija državnih bank pomemben test, ki bo pokazal, ali se v Sloveniji osebe na ključnih položajih problema (sistemske) korupcije končno lotevajo resno in z dejanskim namenom napraviti korak naprej v boju zoper ta pojav.
Nacionalni sistem integritete - NIS
Kot zapisano na spletni strani Društva Integriteta – Transparency International Slovenija, kjer so na razpolago dodatne informacije o raziskavi, se ta osredotoča na ocenjevanje trinajstih ključnih institucij/stebrov v državi, ki prispevajo k celovitosti, transparentnosti in odgovornosti. Ti stebri so: zakonodajna, izvršilna in sodna veja oblasti, javni sektor, delovanje policije in tožilstva, državna volilna komisija, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, Komisija za preprečevanje korupcije, politične stranke, mediji, civilna družba in zasebni sektor.